Tiskane izdaje
Beograd - Na kraju nesrečne smrti enega od pionirjev svetovnega in legende slovenskega letalstva Edvarda Rusjana v Beogradu je tamkajšnje slovensko veleposlaništvo letalcu postavilo spominsko obeležje. Slovesno otvoritev spomenika, ki ga je izdelal in podaril Marmor iz Hotavlja, so pripravili v petek, na datum Rusjanovega rojstva.
Slovenski letalec je 9. januarja 1911 nesrečno končal življenje v podnožju Kalemegdanske trdnjave, pokopan pa je na beograjskem novem pokopališču, pojasnjujejo na veleposlaništvu v Beogradu. Spomenik je zamenjal dosedanje začasno obeležje na kraju Rusjanove smrti in bo gotovo nov razlog za postanek tudi za številne obiskovalce Beograda iz Slovenije, so prepričani ob tem.
Zbrane na slovesnosti je med drugim nagovoril slovenski veleposlanik v Beogradu Franci But, ki je poudaril, da je bil Rusjan prava atrakcija svojega časa ter da so ga v Srbiji sprejeli kot svojega, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. »Rusjan je zaznamoval zgodovino Beograda in je postal del naše zgodovine,« pa je v imenu beograjskih oblasti poudaril namestnik predsednika mestnega sveta Zoran Alimpić.
Odkritju spominskega obeležja so poleg visokih predstavnikov mesta Beograd prisostvovali tudi predstavniki Letalske zveze Srbije, ki so sodelovali pri pobudi za postavitev obeležja, Letalske zveze Slovenije, Slovenci, ki živijo in delajo v Beogradu ter drugi gosti iz Slovenije, ki prihajajo iz okolij in ustanov, povezanih z Rusjanovim imenom. Hkrati je veleposlaništvo patriarha Srbske pravoslavne cerkve Irineja in beograjskega nadškofa in metropolita Stanislava Hočevarja zaprosilo, da spomenik blagoslovita.
Edvard Rusjan je bil prvi slovenski letalec. Prvič je poletel na področju Malih Rojc v okolici Gorice, na današnjem goriškem letališču, 25. novembra 1909. Dvokrilno letalo EDA I, s katerim je prvič poletel, je zgradil skupaj z bratom Josipom.
Brata sta se januarja 1911 odpravila na turnejo po balkanskih mestih. Po uspešnem nastopu v Zagrebu sta 8. januarja odšla v Beograd. Kljub opozorilom zaradi močnega vetra, se je Edvard 9. januarja 1911 odločil za polet.
Po uspelem vzletu je močan sunek vetra zlomil krila letala, ki je nato strmoglavilo ob vznožje Kalemegdana. Edvard je dobil hude poškodbe in umrl med prevozom v bolnišnico. Na njegovem pogrebu se je zbralo kar 14.000 ljudi, še piše STA.
