Višina vstopnine v muzeje in galerije

V mesecu praznovanja kulture smo obiskali eno od osrednjih slovenskih nacionalnih muzejskih ustanov z razstavo, postavljeno 
v enem samem prostoru, z eksponati neumetniške narave. Na razstavi ni bilo niti multimedijskih prezentacij, ki bi obiskovalce v razstavnem prostoru zadržale, niti drugačnih animacij, vrednih daljšega postanka. Vsebina razstave je bila priprav-ljena na nekaj tiskanih letakih, ki bi jih lahko obiskovalci dobili tudi 
z raziskovanjem po spletu. Verjamemo, da je bilo v razstavo vloženega nekaj truda in znanja, kakor pravzaprav v vsako, toda tisto, kar nas je zbodlo, je bila cena vstopnice –
 tri evre za odraslega! Za dveurne filme, ki nudijo več zabave, sprostitve ali umetniškega užitka, moramo 
v ljubljanskem Koloseju med tednom odšteti 5,30 in med vikendom 5,55 evra, v Kinodvoru pa je cena 4,96 evra. Če ne zaidemo na druge umetniške zvrsti, ki so po svoji naravi (lahko) bolj kratkočasne in zabavne, ter ostanemo le pri razstavnem programu, je tudi tu ponudba pestra.


Politika vstopnin po Evropi ...

Naj takoj dodamo, da se je ob poizvedovanju o politiki določanja cen vstopnic izkazalo, da je bila cena tri evre, ob katero smo se spotaknili, tudi cena za ogled vseh ostalih razstav omenjenega muzeja, na kar ob nakupu karte nihče ni opozoril. Poleg tega v ostale razstavne prostore sploh nismo bili namenjeni. Konec koncev imajo muzeji isto ceno za ogled stalnih zbirk in občasnih razstav, vendar ne vsi.

V Londonu, na primer, je praksa drugačna. V muzeju Victoria in Albert, v katerega je vstop prost, so nekatere začasne razstave prav tako brezplačne, druge – recimo razstava o japonskem modnem oblikovalcu Yamamotu, ki se odpira 12. marca – pa sedem funtov (približno osem evrov). Tudi vstop v njihov Prirodoslovni muzej je brezplačen, prav tako razstave v legendarni Narodni galeriji, ki ima eno najboljših zbirk zahodne umetnosti, medtem ko računajo za oglede občasnih razstav (denimo Renesansa Jana Gossaerta, ki je na ogled do 30. maja in šteje deset funtov; približno dvanajst evrov). Tudi v Tate Modern je vstop prost, za stalne zbirke in njihove občasne razstave pa je treba plačati (npr. do 25. aprila je Gabriel Orozco za deset funtov, kar je približno dvanajst evrov).

Politika cen na Dunaju nam je bližja. Odlični MAK, Muzej uporabne umetnosti, ima za stalno zbirko ceno 7,9 evra, Muzej umetnostne zgodovine računa dvanajst evrov, Albertina pa 9,5 evra za stalno zbirko slikarstva od impresionizma do danes. MuseumsQuartier ima tri velika umetnostna razstavišča: Mumok, Kunsthalle in muzej Leopold. Vsa imajo vstopnino: Muzej Leopold enajst evrov, Mumok 6,4 evra, Kunsthalle nudi posamične vstopnine in kombinacije (za razstavo o ženskem popartu Power Up je vstopnina 8,5 evra, za Andra Wekuo sedem evrov in za kombinacijo vseh razstav v dveh razstavnih dvoranah 11,5 evra). Francozi imajo za Louvre vstopnino deset evrov za stalne zbirke, sočasne občasne razstave so prav tako po deset evrov, pri čemer je v ceno zajet še vstop v muzej.


... in doma

Pri nas Narodna galerija za ogled razstave o gospodarstveniku, publicistu in predsedniku Narodne galerije Franu Windischerju (1877–1955) računa pet evrov, Moderna galerija prav tako (ravnokar je zaprla razstavo Vse to je film! o eksperimentalnem filmu v Jugoslaviji med leti 1951 in 1991), Narodni muzej pa ima za ogled določeno vstopnino – 
tri evre na Prešernovi in tri evre na Metelkovi, ogled obeh podružničnih razstav pa ponudijo s popustom, za pet evrov.

Kakor so pojasnili na ministrstvu za kulturo, se vstopnine v galerijske in muzejske ustanove, ki jih financira MzK, določa v skladu z 42. členom zakona o uresničevanju javnega interesa (ZUJIK). V njem je navedeno, da je »naloga sveta javnega zavoda, da daje na predlog direktorja javnega zavoda soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin. To pomeni, da je določanje cen vstopnin v pristojnosti direktorja in sveta javnega zavoda«.

Težko je objektivno primerjalno oceniti slovensko ponudbo in vstopnine zanjo v primerjavi s tujimi, toda vsekakor je cenovna politika po Evropi različna in londonska muzejska ponudba je daleč najbolj cenovno privlačna. Tudi nekatere referenčne londonske galerije so brezplačne, recimo Serpentine Gallery v Hyde Parku ali ICA Gallery (The Institut of Contemporary Arts), medtem ko je vstopnina v Royal Academy of Arts dvanajst funtov (približno štirinajst evrov). Tudi pri nas je galerijska ponudba »ljudem prijazna«, saj je večinoma brezplačna: vstop je prost v Cankarjev dom, vendar 
z izjemami (Toulouse-Lautrec, ki ga odpirajo 17. marca, bo imel ceno šest evrov), pa v Škuc, Mestno galerijo, Equrno, Kapelico, Vžigalico, P74 ...

Z dostopnostjo do galerij torej nimamo težav. Z muzeji je drugače. Ko se bodo oblikovali kulturni kareji, to je Metelkova s Slovenskim etnografskim muzejem, Narodnim muzejem in Muzejem sodobne umetnosti, ali pa obstoječi karejski trikotnik med Narodno galerijo, Moderno galerijo s Prirodoslovnim in Narodnim muzejem, bi veljalo razmisliti o ponudbi, ki bi omogočala ogled vseh muzejev, možnosti nakupa nekakšne turistične, letne ali mesečne vstopnine za posameznike in družine. Kajti povpraševanje­ je veliko.


Ko so vrata odprta

Med letom se zgodijo nekateri »sveti dnevi« za slovensko kulturo, ko v kulturnih institucijah vlada poseben režim, v muzeje in galerije pa je vstop prost. To so 3. december (Prešernov rojstni dan), ko je Ta veseli dan kulture, kot so ga poimenovali, nato (v nekaterih institucijah) 8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, ter v juniju še Muzejska noč, ko so brezplačno do polnoči odprta vrata slovenskih muzejev in galerij. Seveda je ponoči pohajkovati po muzejih vznemirljivo, a tudi brez tega podatki pričajo o nadpovprečni obiskanosti muzejsko-galerijskih ustanov.

Za 3. december ministrstvo za kulturo ne razpolaga s celoto podatkov o obiskanosti, temveč jim jih »posredujejo nekatere institucije, ki v okviru svojega programa pripravijo prireditve (poleg muzejev in galerij vključujejo še knjižnice, gledališča idr.); v letu 2010 je bilo po prejetih podatkih institucij okvirno 14.200 obiskovalcev«.

Pri Muzejski noči je lani sodelovalo 67 ustanov in pripravilo rekordnih 235 programov. Poletno muzejsko noč je obiskalo 24.000 posameznikov, vendar ta podatek ni celovit, ker nekatere institucije še niso posredovale ocene obiska. Znano je, da je nekatere večje muzeje in galerije obiskalo med dva in tri tisoč obiskovalcev, v Narodni galeriji celo 3147. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so »v letu 2008 muzeji, muzejske enote v sestavi drugih poslovnih subjektov (muzejske zbirke), posebni muzeji za likovno dediščino in likovna razstavišča pripravili 2119 razstav; četrtina jih je bila stalnih, ostale občasne. Ogledalo si jih je okoli 2,5 milijona obiskovalcev, od tega 8,9 odstotka iz tujine«. Če odštejemo tujce, še vedno ostane 2,28 milijona obiskov v muzejih in galerijah, kar je osupljivo.

Vsak državljan Slovenije – od novorojenčkov do starčkov – je vsako leto vsaj enkrat v muzeju. In če drži, da je zanimanje Slovencev za muzeje in galerije tolikšno, naj pomagamo vsaj z nekaj namigi: brezplačen obisk je mogoč tudi vsako prvo nedeljo v mesecu (v državnih kulturnih institucijah), 18. maja (na svetovni dan muzejev), na dan odprtja razstav, v času predavanj, okroglih miz ali predstavitev publikacij članom z izkaznico SMD, ICOM, PRESS in vsem nezaposlenim, ki to izkažejo. So pa na MzK opozorili še na možnost brezplačnega obiska muzejev za otroke (po konvenciji o otrokovih pravicah – do 18 let).