Tiskane izdaje
Edino znanstveno revijo, ki menda še izhaja v Celju, že dve desetletji izdaja Zgodovinsko društvo Celje.
Društvo s stotnijo članov vsa ta leta vodijo priznani zgodovinarji sprva mlajše, dandanes že srednje generacije, ki v slovensko zgodovinopisje uvajajo v svetu uveljavljeno historično antropologijo, zgodovino torej, ki preteklosti ne obravnava kot politične in kronološke faktografije, temveč skozi življenje ljudi.
Zgodovina za vse, vse za zgodovino, kakor se revija posrečeno imenuje, je s prvo številko zaorala pot v začetku leta 1994. Njen idejni oče je bil lani preminuli dr. Janez Cvirn, jubilejno in tematsko številko 20. letnika pa sta decembra uredila urednik dr. Borut Batagelj in kot sourednik teme Zgodovina korupcije in žalitev visokih političnih osebnosti dr. Andrej Studen. Prav to, torej izbira takšne aktualne teme, kaže na še vedno svežo usmerjenost revije.
Predsednik celjskega zgodovinskega društva dr. Tone Kregar poudarja: »Cvirn je kot pobudnik revije in njen dolgoletni urednik zanjo prispeval izjemno obsežno znanstveno delo in pritegnil krog ljudi, ki danes njegovo delo nadaljujejo. Zgodovina za vse na najboljši možen način predstavlja zgodovino kot znanost in obenem kot predmet najširšega interesa vsakogar.«
Ob tem, ko se torej revija ukvarja z zgodovino vsakdanjega življenja in zgodovino od spodaj ali zgodovino malih ljudi, je njena posebna odlika povratek k pripovedništvu. Vsaka številka je razdeljena na tri dele. V prvem so zgodbe in članki, ki jih piše življenje, a jih morajo avtorji predstaviti skozi znanstven pristop in bogat kritični aparat, vendar s privlačnim slogom pisanja brez dolgočasne naracije.
Drugi del vsebuje prispevke s področja historične teorije in polemike, tretji pa ocene knjig, ki se ukvarjajo s podobnimi temami. Tako sodelavci revije z moderno pripovedjo, ki jo zgodovinarji pod vplivom odkritij antropologije postavljajo nasproti klasični pripovedi, v njej popisujejo predvsem fenomene iz slovenske zgodovine, ki jih pristop uvršča na področje mikrozgodovine ali mikropripovedi.
Zgodovina za vse se torej ukvarja s slovensko zgodovino, njena usmeritev pa jo uvršča med sodobne zgodovinske publikacije v Evropi, kjer je, čeprav le na podlagi vsakokratnih daljših nemških povzetkov in angleških sinopsisov, znana in priznana. In čeprav je bila revija sprva deležna očitkov o trivialnosti tematik, so jo kmalu dobro sprejeli zgodovinarji, študenti zgodovine in drugih humanističnih ved, naletela pa je tudi na velik odmev v javnosti.
Bralci tako še vedno naročajo starejše izvode, vsebine pa je mogoče najti tudi na spletni strani celjskega društva. V 20 letih je revija objavila 253 znanstvenih razprav izpod peres 134 avtorjev. Kako reviji ob strani stoji znaten del domače zgodovinske stroke, pa povedo tudi besede sourednika jubilejne številke dr. Andreja Studena: »Priznam, zaradi skromne denarne podpore smo že razmišljali o pogrebni številki, a zdaj se avtorji tudi odpovedo honorarju, da jo lahko izdamo.«
Jubilejna tematska številka prinaša vrsto znanstvenih prispevkov o zgodovini korupcije in žalitev visokih političnih osebnosti na Slovenskem. Studen pravi: »Tema je zelo aktualna. Skorajda ne mine dan, da se ne bi namigovalo na podkupovanje, na nedopustno bogatenje politikov ali politiki bližnjih oseb, čudnemu favoriziranju ponudnikov pri določenih razpisih ... Primeri korupcije segajo od lokalne občinske ravni do najvišjih vladnih krogov.
Mnogo ljudi je danes prepričanih, da so politične odločitve kupljive. Pobudo, da bi se lotili zgodovine korupcije, je dal pokojni Janez Cvirn, ki je spremljal historične raziskave tega fenomena v tujini, na problem korupcije pa je naletel tudi pri lastnem raziskovanju parlamentarizma in pregledovanju arhivskega gradiva. Žal ni dočakal izida revije. Avtorji in avtorice mu svoje tekste z žalostjo v srcu tako lahko posvečamo v trajen spomin.«
