Deloskop napoveduje: Dramski premieri V SMG

 

Smrt kadi moje cigare

Režija Ivana Djilas, SMG, v četrtek, 27. 9., ob 20. uri.

 

Luna na cesti

Režija Ivan Peternelj, SMG, v soboto, 29. 9., ob 18. uri.

Objavljeno
20. september 2012 17.28
Posodobljeno
21. september 2012 09.00
til
til

V obeh predstavah, s katerima­ Slovensko mladinsko gledališče začenja sezono, je nekaj poetičnega.

V intenzivnem, neposrednem in grobem podajanju resnic sveta skozi poezijo­ Bukowskega, ki se stopnjuje­ do bizarnosti v glasbeno-igrani­ predstavi Smrt kadi moje cigare,­ in v nostalgični zgodbi o zlatih časih cirkusa, romantični klovnijadi Luna na cesti.



Predstava Smrt kadi moje cigare, uglasbena in ugledališčena poezija Charlesa Bukowskega, ima predzgodbo.

Pred natanko letom je bil »zaradi nerazumevanja in neposluha za nekomercialno postavitev ter nemogočih finančnih postavk zakonitih zastopnikov avtorskih pravic gospoda Bukowskega« koncertni dogodek Smrt kadi moje cigare­ v Kinu Šiška odpovedan. V želji, da bi svoj multiustvarjalni glasbeni talent popeljal še korak dlje – in se preizkusil kot pevec –, je Boštjan Gombač sestavil kvartet z Zlatkom Kaučičem, Sebastijanom Duhom in Joštom Drašlerjem, med katere je razširil svojo ljubezen do poezije Bukowskega.

Z njo je okužil tudi dotične v Mladinskem gledališču, ki so idejo elaborirali in postavili na oder. Reži­serka Ivana Djilas se je zadeve lotila akademsko.

»Bukowski je za določeno generacijo kultna osebnost, je tako rekoč del sodobne klasike, toda kaj njegovo življenje in delo sporočata danes?« se je vprašala in kar takoj opravila z njegovo klišejsko (samo)podobo alkoholika, sprevrženca, ženskarja in hazarderja.­

S poglabljanjem v njegov opus je dobila vpogled v njegovo skrito podobo, ki jo je poimenovala ekstravertirani introvert. »Človek, ki tako iskreno izpoveduje čustva in zapisuje tok misli, ne more biti zgolj eks­hibicionist, pač pa se poezija rojeva v osamljenosti, tišini in bolečini.

V predstavi se ob impulzivnem glasbenem ponazarjanju konfuzije čustev v izbrane pesmi in besedila lucidnega lunatika vživljajo še Janja Majzelj, Ivo Godnič in Blaž Šef.



Poetična klovnijada

Precej manj realistična in bolj igrivo sanjava je poetičnost igre Luna na cesti.

Zgodbo o »odsluženem« klovnu, potepuhu, ki spozna prismuknjeno cirkuško divo, s katero se zaplete v romantičen, čaroben ples, oživljata Ravil in Nataša Sultanova, diplomirana klovna, ki sta se veščin učila na moskovski akademiji za cirkuške in gledališke umetnosti.

Njun mehki ples, poln magije, sladkih prevar in čarovniških utvar, koreografsko usmerja režiser predstave Ivan Peternelj. »Uporaba cirkuških veščin je v drugem planu, v ospredju je romantična zgodba z nekoliko nadrealističnimi prizori,« je povedal. Gre za klasične cirkuške prvine, žongliranje, ekvilibristiko in nekaj čarovnije, je pojasnil Ravil Sultanov, toda nič takega, kar bi oviralo dramsko igro.