Delovni začetek Pen srečanja na Bledu

Bled - V Park hotelu se je ob 9.30 z okroglo mizo na temo Ogroženi jeziki - izumirajoče kulture začelo 39. mednarodno srečanje pisateljev, ki ga na Bledu že tradicionalno pripravlja Slovenski Pen. Zbralo se je okrog 90 slovenskih in tujih pisateljev iz 30 nacionalnih Pen centrov, pisatelji, pesniki in publicisti pa se bodo do nedelje posvečali nekaterim že skoraj tradicionalnim" Pen" vprašanjem, o katerih bodo spregovorili na treh okroglih mizah na teme Ogroženi jeziki - izumirajoče kulture, Branje kot družbeni dogodek in Posttotalitarni odpor. Danes bodo udeleženci spregovorili še na temo Branje kot družbeni dogodek, večer pa bo minil z literarnimi branji v Grosuplju, Radovljici in Trzinu ter na Bledu.

Manjši jeziki ne delijo vsi iste usode

Tema ogroženih jezikov v vse bolj globaliziranem svetu je že nekaj let stalnica pisateljskih srečanj Pen, ki pa, kot kaže, ni izčrpana. Udeleženci 39. srečanja na Bledu so se, potem ko jih je nagovoril predsednik državnega zbora RS France Cukjati, posvetili manjšim jezikom, ki pa ne delijo vsi iste usode. Medtem ko denimo dobro kaže okcitanščini, se je, kot je poročal Sergej Smatričenka, v precej nezavidljivem položaju znašel beloruski jezik.

Cukjati, filozof in zato eden izmed nas, kot ga je uvodoma predstavil predsednik slovenskega Pen Tone Peršak, je v svojem nagovoru opozoril na moč pisane besede, ki ji uspe prodreti tja, kamor znanosti ne uspe. Po njegovem mnenju le pasivno sprejemanje deklaracije o enakopravnosti ni dovolj, še več, izroditi se zna v razmišljanje, polno predsodkov in sovraštva. Člani Pen centrov naj si po Cukjatijevih besedah prizadevajo, da bralcem razkrivajo globine humanizma in bogastva, ki ga v sebi skrivajo posamezni jeziki.

Po pozdravnem nagovoru sekretarke mednarodnega Pen Joanne Leedom - Ackerman, ki je zbrane spomnila na tradicijo blejskih srečanj ter še posebej na vlogo, ki so jih odigrala v času zadnje balkanske vojne, je nastopil čas za prispevke na temo Ogroženi jeziki - izumirajoče kulture. Zaradi bolezni Petra Kovačiča Peršina je njegov uvodni referat prebral Peršak: omeniti velja misel, da ogroženost ni le posledica kulturnega imperializma večjih jezikov, pač pa si škodo pogosto delajo sami, saj v "svetovnem komunikacijskem konglomeratu ne najdejo več ne dovolj motivacije ne moči za ohranjanje svoje lastne jezikovne in kulturne identitete".

Okcitanščina, jezik trubadurjev živi tudi v Sloveniji

Nato so se zvrstili številni referati, ki so pričali o usodi manjših jezikov. Georges Passerat iz francoskega Pen centra je orisal bogato zgodovino okcitanščine, jezika trubadurjev, ki je kasneje dolgo časa veljal "za jezik pastirjev", toda s pomočjo pisateljev, tudi nobelovca Frederica Mistrala, se je ta stari jezik usidral v mednarodno kulturno zavest, priljubljen je tudi v izobraževalnem procesu, v šolah. Podpredsednik mednarodnega Pen Boris A. Novak je kolegu kot dokaz, da okcitanščina živi tudi v Sloveniji, podaril antologijo trubadurske poezije.

Dva do tri odstotke učencev v Minsku obiskuje "beloruske razrede"

Manj lepo usodo doživlja beloruski jezik; povedni podatek je podal Smatričenka: le dva do tri odstotke učencev v Minsku obiskuje "beloruske razrede", v 12 letih vladanja pa je predsednik Lukašenko v beloruščini javno spregovoril natanko dvakrat. Pomembno vlogo pri opozarjanju na beloruščino igra Združenje beloruskih pisateljev, toda potrebno bo še veliko napora, da bodo Belorusi začutili, da je prepevanje narodnih pesmi v primarnem jeziku - premalo.

Predstavnik škotskega Pen centra Paul Henderson Scott meni, da je angleščina sicer lahko koristna v poslovnem svetu, toda za izražanje čustev je zanj še vedno ena in edina - škotščina. Na podobno razliko je opozorila tudi Portugalka Maria Joao Reynaud, ki je razlikovala med miranščino kot jezikom, ki ga govorijo na severu države, in tudi "poslovno" portugalščino kot enem najbolj razširjenih romanskih jezikov.

In kako kaže s sardinščino? Francesca Chessa je omenila, kako da je bila sardinščina v začetku 20. stoletja z vsiljeno italijanščino zelo zatrta, zato je občutek nelagodja še vedno živ. Toda prebivalci Sardinije so svojemu jeziku zvesti, o čemer priča tudi nagrada za literaturo, pisano v sardinskem jeziku.

Boris Pahor: Člen, ki zagovarja evropske ogrožene jezike, naj dobi mesto v evropski ustavi

Nazadnje se je k besedi javil veliki tržaški upornik in borec za manjšino Boris Pahor, ki je dejal, da so metafore o jezikih, "o ptičih in mavricah" sicer zelo lepe in povedne, toda žal ne bodo ničesar spremenile. Čas je, da člen, ki zagovarja evropske ogrožene jezike, dobi mesto v evropski ustavi, potreben pa je tudi organ, ki bo izvajanje člena nadzoroval. Zakon naj predlaga Pen, je bil jasen Pahor, ter tako raven razmišljanj spremenil v poziv k akciji.

Blejska srečanja sodijo med eno najpomembnejših literarnih srečanj v svetu.

Kljub temu, da se udeleženci Pen srečanj že nekaj časa sprašujejo o smiselnosti svojih druženj v času, ko se svet na deli več na vzhodni in zahodni politični blok, je svoboda govora kot enega temeljnih prizadevanj Pen še vedno pogosto ogrožena, zato je o njej potrebno javno razpravljati.

Tradicionalna Blejska srečanja s svojo večdesetletno tradicijo sodijo med eno najpomembnejših literarnih srečanj v svetu. Namen slovenskega centra, ki je del mednarodnega Pen, je pospeševati prijateljsko sodelovanje med pisatelji vseh dežel sveta v korist razvoja literature, braniti svobodo misli in delovati za mirno sožitje med narodi.

Udeležence zbrala slovenska zamejska poezija

Udeleženci letošnjega mednarodnega srečanja pisateljev so se pred današnjim uradnim začetkom srečanja včeraj zbrali na večeru slovenske zamejske poezije. Uvodoma jih je na srečanju pozdravil predsednik slovenskega centra Pen Tone Peršak, poudaril je, da je osrednji namen konference srečevanje in druženje pisateljev, da ne pozabijo, kdo so.

Pisatelji, pesniki in publicisti so nato prisluhnili slovenski poeziji iz zamejstva, in sicer iz Tržaške, Goriške in Videmske pokrajine. Slovensko pesništvo v Italiji odraža bivanjsko občutljivost človeka, ki se zaveda svoje izpostavljenosti globalizacijskim odtujitvam ne samo kot posameznik, ampak kot pripadnik manjšinske jezikovno-etnične skupnosti.

Na večeru slovenske poezije iz Italije se je predstavilo petero pesnikov, ki predstavljajo ustvarjalno klimo na zahodnem robu slovenskega naselitvenega ozemlja. S svojo poezijo so nastopili Miroslav Košuta, Aleksij Pregarc, Alenka Rebula Tuta, Jurij Paljk in Miha Obit, na kitari pa jih je spremljal Marko Feri. "Kar je narojeno, je neodtujljivo, nam pripovedujejo skozi svoje verze, ko ostajajo zvesti in odgovorno zaskrbljeni od vprašanja identitete domačega okolja, pa čeprav za ceno uspešnejše uveljavitvene možnosti, kakršno nudi bolj razširjen jezik in večji resonančni prostor," je povedal vodja recitala Marko Kravos.

Recitala se je udeležil tudi blejski župan Janez Fajfar, ki je v hotelu Lovec sprejel udeležence enega najpomembnejših literarnih srečanj na svetu. V nagovoru pisateljem in pesnikom je izpostavil pomen besedne umetnosti in spregovoril o nekaterih kulturnih značilnostih gorenjskega turističnega bisera.