Tiskane izdaje
Ljubljana - Pesnica, pisateljica in prevajalka Bina Štampe Žmavc je za pesniško zbirko Živa hiša prejela nagrado desetnica za otroško in mladinsko književnost. Avtorica v svojih delih obravnava teme, ki se neposredno dotikajo sodobnega otroka, opozarja ga na drobne, vsakdanje stvari. V svojo otroško poezijo tke sončne trenutke in nežnost, mestoma pa tudi žalosti in strah, so zapisali podeljevalci nagrade, ki jo v vrednosti 2086 evrov prispeva Prešernova družba. Desetnico so nocoj četrtič zapovrstjo podelili na Društvu slovenskih pisateljev.
"Nagrade sem še posebej vesela zato, ker je bila podeljena za poezijo, ki je sicer bolj 'redka ptica' pri nagradah za mladinsko in otroško književnost. Poezija se mi zdi še posebej pomembna zato, ker zgodnje branje poezije zagotavlja, da bomo imeli tudi odrasle bralce poezije," je povedala nagrajenka.
Živa hiša poezije je smeh in upor, a tudi odprto srce
V pesniški zbirki Živa hiša je objavljenih petinpetdeset pesmi, k vsaki pa je dodana ilustracija Damijana Stepančiča. Pesmi so snovno-tematsko zelo raznolike, druži pa jih temeljni način avtoričinega izraza, to je poosebitev živali, rastlin in predmetov. Avtorica liričnost zbirke dopolnjuje z besednimi igrami in barvnim slikanjem. Igor Saksida je v spremni besedi h knjigi napisal: "Živa hiša poezije se igra z besedami, je smeh in upor, a tudi odprto srce - uči videti, prisluhniti, občutiti."
"Kot vsak ustvarjalec si želim čim več kvalitetnih knjig, pa najsi bo to proza, dramatika ali poezija, ker se mi zdi, da je 'za otroke najboljše, komaj dovolj dobro'. Tudi sama resnično verjamem v to in ko se usedem in začnem s pisanjem, sploh ne ločim med odraslim in otroškim bralcem. Preprosto delam tako zares, da bolj zares ne bi mogla. Želim, da bi tudi v bodoče mlade bralce spoštovali in bi v branje dobili najboljše, kar se da dobiti iz literature," je še povedala Bina Štampe Žmavc.
Pesnica, pisateljica in prevajalka se je rodila leta 1951 v Celju, kjer tudi živi in ustvarja. Napisala je več knjig pesmi in proze za otroke, dramskih besedil ter radijskih iger. Med njenimi deli so pri Društvu slovenskih pisateljev posebej omenili Čaroznanke (1990), Zrna sonca (1994), Nebeške kočije (1994), Kleptosnedke (1996), Duhec Motimir (2002), Pogašeni zmaj (2003) in Snežrožo (2007).
V ožjem izboru za desetnico so bili letos še ...
V ožjem izboru za desetnico so bili letos še Mate Dolenc z delom Zabloda laboda in druge zgodbe, Tatjana Kokalj z detektivko Kamen v žepu in Majda Koren z Zgodbami zajca Zlatka. Miroslav Košuta je bil nominiran za Minimalčice, Marko Kravos za zbirko zgodb Trst v žepu: pogled na zgodovino od popka navzdol, Vitan Mal s še eno detektivko Žardna in Četrtek, Andrej Rozman - Roza s pesnitvijo Mihec gre prvič okrog sveta, Janja Vidmar s knjigo Nimaš pojma, Dim Zupan pa z delom Hektor in ribja usoda: zgodba nekega Hektorja: rane dni.
Desetnica je namenjena uveljavljanju otroške oziroma mladinske literature
Desetnica je namenjena širšemu priznanju ter uveljavljanju otroške oziroma mladinske literature v stanovski organizaciji, literarnokritiški stroki in javnosti. Pomeni tudi temelj oblikovanja bralnih navad in ljubezni do branja pri mlajših bralcih. Za nagrado se z deli iz zadnjih treh let lahko potegujejo izključno člani DSP, ki pišejo v slovenščini.
O nagradi je letos odločala žirija v sestavi Polona Glavan, Jože Hudeček, Slavko Pregl, Dušan Šarotar in Lenart Zajc. Lani je desetnico prejela Janja Vidmar za roman Zoo, pred njo pa sta bila nagrajena še Slavko Pregl za knjigo Usodni telefon in Mate Dolenc za Letečo ladjo.
