Z vašim novim albumom Zdravo Marijo ste dvignili precej prahu med hrvaškimi ultrakatoliki in povzročili »Madonna efekt«? Kakšne odzive ste pričakovali iz neglasbene javnosti?
Tako močno so reagirali le posamezniki. Nisem načrtovala sprožiti ta »Madonna efekt«, niti ne vem natančno, kaj naj bi to bilo. Zdravo Marijo se nam je zdela v redu, kot neka prelepa molitev, da bi to uporabili v pesmi. Mogoče kot neko šalo, žensko šalo. Doslej so tako v pesmih smeli prepevati le moški, ki so se imenovali za Očenaše, tudi če so nosili puško ali pa če so se šalili, ko so nagovarjali kakšno mladenko v kakšni slavonski pesmi.
Mogoče je bila reakcija taka zato, ker doslej pri nas še ni bilo takšnega besedila v pop skladbi. Vse se ve, šablone so znane. Mogoče sem s to skladbo za nekoga nekoliko preveč izstopala iz povprečja popevk.
Zdi se mi, da je vera za vas zelo pomembna, kot je bila tudi Elvisu Presleyju, pa so ga konzervativci vseeno imeli za samega hudiča.
Naj to razumen kot kompliment, ko ste me primerjali s Presleyjem? O veri ni treba ničesar dramatizirati, vero ali nosiš v sebi ali ne.
Kot da so nekateri monopolizirali vero?
Mislim, da nekateri duhovniki, v bistvu sta bila le eden na Hrvaškem in eden v Hercegovini ... Mogoče obleka res naredi človeka, vendar pa duhovniško oblačilo ne naredi duhovnika. Sploh pa o tem ne gre razpravljati, ker se vse tako ali tako pove v pesmi. Pesmi pa res ne gre razlagati.
Vi nimate težav pri zbujanju pozornosti. Koliko je zaradi vaše javne osebnosti vaša glasba spregledana?
E, to je pa res dobro vprašanje.
Meni je zelo žal, ker je tako. Mi smo naredili odličen album. Ko že mislite, da je vse v redu ... Občinstvo ga je zelo dobro sprejelo ...
Ko smo ga najprej predstavili v javnosti s skladbo Gas gas je bil verjetno prevelik šok za občinstvo. Lahko bi ga začeli predstavljati s kakšno bolj mirno, nedražečo skladbo. V primerjavi s prejšnjimi albumi pa so se mnogi vpraševali, kaj je pa zdaj to.
Nisem pevka, ki bi nove pesmi delala po nekih šablonah, ki so se v preteklosti izkazale za uspešne. Vedno moraš naprej. Če je to nekomu bolj ali manj všeč, pa je stvar okusa.
Z mojega zornega kota, je vedno treba žogo brcniti naprej, steči do nje in jo brcniti naprej.
Mislim pa da bodo te nove pesmi prišle na svoje na velikih koncertih, ki jih pripravljam. Ljudje imajo radi skladbe 30, Pucajte u tamburaše, celo Muškarcu samo treba kurva, Gade in tudi te vesele pesmi Zdravo Marijo in druge.
To ni album, ki naj bi ga delali kot singel na singel, temveč je album celota, ni le vsota pesmi. Naredili smo pravi ženski album s temami, ki so jih že prej pele neke pevke na svoj način. To je album s katerega bom rada pela pesmi tudi čez 20 let, ker ima dobre teme.
Dalmatinski glasbeniki so vedno imeli nek poseben šarm, s katerim so osvajali srca na nacionalno zelo različnem Balkanu. Vam je to, da ste Dalmatinka, veliko pomagalo pri tem?
Pa gotovo mi je. To me sicer še nihče ni vprašal, pa vendar ...
Doslej sem imela tri velike uspešnice v Sloveniji. Prva je bila pesem Dalmatinka, druga Virujen u te, tretja pa je Gardelin.
Pesmi s tipičnim dalmatinskim melosom ...
In kar je najbolj zanimivo, je to, da so te dalmatinske pesmi napisali trije Bosanci. (Smeh.) Dalmatinko je napisal Zrinko Tutič leta 1993, Virujen u te 2001 Đorđe Novković in Gardelin Saša Lošić za film Petelinji zajtrk. Sem zelo srečna, ker sem lahko sodelovala s tako velikimi skladatelji. Še posebej z Đorđem Novkovićem, s katerim sem lepo sodelovala in tudi zasebno sva imela krasen odnos.
Tudi s Sašom Lošićem, ki je ... eden od redkih pripadnikov (mlajše) generacije skladateljev, ki znajo napisati tako pesem, kot da je stara več desetletij. Njegove melodije so zares lepe. Spoznala sem ga leta 1996, ko mi je napisal pesem Od rođendana do rođendana. Zelo mi je bila všeč njegova skladba Iznad Tešnja zora sviće, ki jo je napisal z film Gori vatra in jo sedaj stalno izvajam na koncertih. Res sem mislila, da je to stara ljudska pesem.
Album Zdravo Marijo ima od vseh vaših albumov najbolj kompleksno glasbo. Koliko je Goran Bregović imel proste roke pri skladanju?
Goran Bregović je oče tega albuma. Vsi smo imeli proste roke pri ustvarjanju albuma, ker smo delali za dobro pesmi. On je zelo intuitiven človek, ki je pripravljen zamenjati vse note, vse besede, če ve, da se da narediti kaj boljšega, tako za album, kot zame.
Nič ni bilo sveto in se je lahko vse spremenilo, če je za to bil dober razlog. Dejansko je bil Bregović motor pri nastajanju albuma. Običajno sem jaz ta motor, pri tem albumu pa sem imela srečo, da je bil on večji motor od mene.
Ste imeli kaj treme, ko sta sodelovala?
Imela sem veliko spoštovanje do njega. Rada sem poslušala Bijelo dugme, vendar on ni take vrste človek, da bi pred njim imela tremo. Imela sem veliko zaupanje vanj. To je tudi naredilo ta album, kar nama bo gotovo v pomoč, ko se bova kmalu lotila novega albuma skupaj. Zaupanje je najbolj pomembno in da se o vse idejah razpravlja, se poskusi jih v skladbi in ugotovi, če so v redu ali ne.
Bregović je človek, s katerim je lahko delati. Tu sta seveda še besedilopiski Marina Tucaković in Ljilja Jorgovanović. Me tri smo sestavljale ženski del, kateremu so se v nekem trenutku zdele neke rešitve povsem v redu, potem pa je prišel Goran in dejal, gremo še malo izpiliti, še malo za kakšni dve uri.
Po drugi strani pa, če mi je bilo nekaj zelo všeč, sem ga poklicala po telefonu in ga prepričevala, da mislim, da to mora iti v pesem, ker bom drugače nesrečna in žalostna. On pa je dejal, da ne želi, da bi jaz bila nesrečna in žalostna, zato bomo vrnili ta del besedila.
Še posebej zanimivo pa je bilo, ko smo se odpravili snemati po teh majhnih krajih po Dalmaciji, po Slavoniji, kjer smo z amaterskimi orkestri snemali tam, kjer oni običajno vadijo. To so glasbeniki, ki igrajo s srcem. Bili so natanačno tisto, kar smo iskali. Bilo je res lepo. Goran je želel bolj skromno produkcijo, da bi moj vokal izstopal. Mislim, da je to naredil zelo dobro, in zato komaj čakam, ko bova delala naslednji album.
Hrvaški glasbeniki so zelo popularni v Sloveniji. Kako to, da slovenski glasbeniki nimajo veliko občinstva na Hrvaškem?
Na Hrvaškem slovenskih izvajalcev pravzaprav skorajda ne vrtijo ne na radiju, ne na televiziji. Meni osebno je žal, ker je tako. Slovenija je bila vedno zelo odprta. Že na začetku, ko sem prišla v Zagreb in izdala album Tvoja prva djevojka, sem bila v Sloveniji dobrodošla, kot vedno. Ne vem zakaj ni tako tudi obratno. To se mi preprosto ne zdi fer.
Katera je tista svetovna zvezda popularne glasbe, s katero bi si želeli posneti duet, če ne bi bilo nikakršnih ovir?
Bruce Springsteen. (Smeh.) Veliko sem ga poslušala, ko sem odraščala in prve Springsteenove plošče sem poslušala iz svakove diskoteke, ki je imel veliko lpjev. Navdušila me je tako River kot Nebrasaka, ko pa je izdal Born in the USA sem sama kupila kaseto. Vrsto let sem ga želela videti na nastopu in letos se mi je to končno uresničilo, ko sem šla s prijateljico na njegov koncert v Barceloni. To je bil zame res poseben dogodek.