Dunajčani se ne zmenijo za krizo

Kljub krizi je tudi letošnji dunajski Operni ples razprodan, tako kakor še približno 300 podobnih pustnih plesnih prireditev, ki jih bo v mestu ob Donavi, kjer se je z dunajskim kongresom vse začelo, letos obiskalo več kot 220 tisoč ljudi. Manj bo le politikov, menedžerjev in uglednih nosilcev javnih funkcij. Uradno se je dunajska plesna sezona začela že s silvestrskim Cesarskim plesom, 22. januarja pa je bil v Zlati dvorani medijsko manj izpostavljeni, a prestižnejši Filharmonični ples. Na Opernem plesu (v četrtek, 19. februarja) bosta letošnje vsebinsko težišče »papa« Haydn in Gradiščansko z odličnimi vini in kulinaričnimi dobrotami z območja okoli Nežiderskega jezera, ki se močno spogledujejo z madžarsko in slovaško kuhinjo. In prav operna plesa v Budimpešti in Bratislavi postajata nevarna tekmeca favorizirani dunajski prireditvi. Na Dunaju se je nekdanji pevec romunskih korenin in sedanji trmasti direktor Državne opere Ioan Holender glasno sporekel z vodstvom ORF in odpovedal svoj tradicionalni pozdrav televizijskim gledalcem. V zadnjih letih je bil nadvse nezadovoljen z neposrednimi prenosi, ki se mu zdijo togi in neinventivni, televizijce je obtožil, da nižajo raven glamuroznega plesa, na katerem je čedalje manj resnih, uglednih in resnično pomembnih gostov.

Kako postaneš zvezda?

Operni ples ni le bučna zabava, tokratni umetniški »vložek« bo posvečen skladatelju Josephu Haydnu, ki je umrl leta 1809, z njim je izzvenela dunajska klasika, vrata so se odprla romantiki in moderni. Nastop na Opernem plesu je posebno priznanje, kar dvakrat je goste v preteklih letih očarala ruska diva Ana Netrebko, letos je ta čast doletela gruzinsko sopranistko Tamar Iveri in mehiškega tenorista Ramona Vargasa. Iveri je hči znanega baritonista Avtandila Javakišvilija, petje je študirala doma v Tbilisiju. Nastopila je v Nemški operi Berlin, v londonskem Covent Gardnu, Desdemono (Othello) je pela v Benetkah, v Scali in z Mutijem na turneji po Japonski. Napovedujejo ji podobno kariero kot Netrebkovi in Elini Garanči.

Po tradicionalni polnočni četvorki se bo z nepogrešljivo torto in Straussovim Linškim valčkom predstavila letošnja evropska kulturna prestolnica Linz, za manj konvencionalne in vroče ritme in melodije pa bodo poskrbeli izvajalci romske in jidiš glasbe, ki sta del bogate dunajske tradicije. Letošnja vstopnica je stala 230 evrov, za posebne lože je bilo treba odšteti še med 9500 in 17.000 evrov.

Vzor pariška Grand Opera

Tradicija dunajskega Opernega plesa temelji na zabavah v okviru dunajskega kongresa v letih 1814/15, ko so vladarji na novo razdelili Evropo in odkrili čare valčka, ki je še dolgo veljal za hudo pohujšljiv ples. Obnorel je vse sloje, tudi meščane in dunajska predmestja, umetniki, ki so si kmalu zaželeli intimnejše zabave, pa so se zatekli v razkošni Hofburg. Po revolucionarnem letu 1848 so pozabili na »razuzdane« plese in prav nenavadno se zdi, da so jih šele 1862 uvozili iz sovražne Francije, ko so v Theater an der Wien posnemali spektakularne pustne zabave v pariški Veliki operi. A v razkošni stavbi današnje Državne opere so se vrteli v tričetrtinskem taktu šele od leta 1877. Po koncu prve svetovne vojne so operni plesi nostalgično spominjali na pretekle slavne čase. Umetnikom so se pridružili bogataši, politiki in pomembneži ter tisti, ki bi to radi bili. Leta 1935 so pripravili prvi ples pod današnjim imenom Wiener Opernball, nacisti so ga že leta 1939 prepovedali. Po obnovi razdejane operne hiše se je ples leta 1955 podal na zmagovito pot najbolj znane in razkošne klasične plesne prireditve, ki jo danes posnemajo na vseh celinah. Slovenci radi hodijo na operni ples na Dunaj, letos pa smo si lahko kar doma (v Ljubljani) ogledali prireditev, ki se pod blagovno znamko Orkester dunajskega Opernega plesa od leta 1982 ponuja avstrijskemu in tujemu občinstvu.

Znova pričakujejo proteste

Mrzli zimi se morajo gostje zahvaliti, da ob prihodu ne bodo zmrzovali v velikem preddverju, saj bodo prvič ogrevali tudi prostor pred vhodom, kar je že naletelo na ostro kritiko nasprotnikov plesa, ki se bodo tudi letos zbrali na demonstracijah pred opero. Odprtje bodo prenašali na velikih zaslonih pred hišo in prvič tudi na vseh prizoriščih in posebej za ples urejenih barih v stavbi. Začasna šefica prireditve Desiree Treichl Stürgkh se nekoliko nerodno izogiba kritikam o razsipnem spektaklu v času krize in poudarja, da je ples preživel vse krize in vojne, celo padec monarhije in zamenjave vlad, skratka, da mu ne more nič do živega. A letos se bodo odpovedali priljubljenim igram na srečo z denarnimi dobitki. Dobrodelnosti bo zadoščeno s prispevkom za humanitarne projekte patra Georga Sporschilla. Na novo bodo oblikovali asketske salone za kadilce, vso ogromno hišo pa okrasili z dehtečim španskim bezgom in bahavimi aranžmaji raznobarvnih vrtnic. Hude težave ima letos ikona in klovn plesa, podjetnik Richard Lugner, ki je tokrat povabil nezadovoljno gospodinjo Nicolette Sheridan in Lilly Peters iz resničnostnega šova Germany's next Topmodel, ki ga pripravlja in vodi znana manekenka Heidi Klum. Lugner si je iz »zbirke« Desperate Housewives najprej zaželel Evo Longorio, a je njen prihod negotov. Najbolj znanega avstrijskega podjetnika bo spremljala mlada blondinka Sonja Schönagar, vskočila bo namesto pobegle soproge Mausi. Lugner se bo vsekakor zavrtel na posvečenem opernem parketu, dejal je, da je hinavsko, ko velika podjetja, ustanove in posamezniki sicer zakupijo svoje lože, a jih v strahu, da bi se zaradi krize zamerili javnosti, ne bo na parketu.