E-knjige kot stranišča brez toaletnega papirja

Direktor frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos si je včeraj lahko oddahnil, 61. frankfurtski sejem je kljub zapletom, ki jih je neizogibno prineslo povabilo Ljudski republiki Kitajski, da odigra vlogo častne gostje največjega knjižnega sejma na svetu, pripeljal do konca brez prevelikih katastrof. Obiskanost sejma, ki je bila prvi dan za manj kot odstotek nižja kot lansko leto, se je predzadnji dan povečala na skoraj pet odstotkov, druge poslovne številke pa seveda ne pridejo v javnost. Pariškemu sejmu Salon du Livre, ki se je letos tvegano odločil kot gosta povabiti Izrael, se godi slabše, bojkotirajo ga založbe iz arabsko govorečega sveta, za piko na i jih je presenetila še bombna grožnja, zaradi katere so morali že na začetku evakuirati več kot 25.000 obiskovalcev in razstavljalcev. V Frankfurtu česa takega ni bilo, čeprav je bilo razburjenja in kritik veliko, Boos pa lahko pomirjeno pričakuje Argentino, častno gostjo prihodnjega sejma, s katero takih zadreg verjetno ne bo.

Boos je vse dni sejma novinarjem moral odgovarjati na isto vprašanje, o Kitajski in Kitajcih, in je ves čas ponavljal isto mantro: uradna Kitajska bi sicer lahko naredila več, kar zadeva svobodo govora in človekove pravice, hkrati pa je Boos opozarjal, da je velika država z nastopom v Frankfurtu naredila šele prvi korak, prvič se je na tak način predstavila v tujini, on oziroma organizatorji frankfurtskega sejma pa Pekinga ne morejo prisiliti, da prisluhne disidentom, ampak so na svetu le zato, da tak pogovor omogočijo. »Sejem je le podlaga, prostor, ki omogoča komunikacijo.« Nemški mediji so se lotili preštevanja in ugotovili, da je bilo v lanskem letu v nemščino prevedenih osem kitajskih leposlovnih del, letos pa je skupno število poskočilo na 160 (od tega je 60 knjig izšlo s pomočjo sklada za prevajanje, namenjenega častni gostji frankfurtskega sejma), podobno pa se je verjetno povečalo tudi število prevodov kitajskih del v angleščino, španščino in druge jezike.

 

E-knjige, katastrofa za koga?

Na sejmu so seveda ugotavljali, da raba elektronskih knjig v vseh oblikah raste, nihče pa ni znal napovedati, kakšna bodo gibanja v prihodnosti. Navdušenje nad e-knjigami so mirili različni poznavalci. Direktor britanske založbe Faber Faber Jason Cooper je povedal, da tiskane knjige ne bodo kar izginile: »Knjige so dober primer tehnologije, še zmeraj vam dajo vse, kar rabite«, je dodal, nemški pisatelj Peter Prange pa je navrgel, da so e-knjige »čudovite za svet, vendar katastrofa za avtorje, saj z njimi skoraj nič ne zaslužijo.« Poleg tega po njegovem mnenju e-knjige niso več človekove najboljše prijateljice, saj najljubših ne moreš odložiti na svojo knjižno polico. »Mislim, da bodo e-knjige ravno toliko uspešne, kot bi bila stranišča brez toaletnega papirja,« je pribil. Nekaj razburjenja oziroma novih odzivov je na sejmu zbudila tudi zamisel podjetja Google za digitalizacijo svetovne knjižne dediščine, zoper katero je Zveza ameriških založnikov sprožila sodni spor, ki se bo najverjetneje končal prihodnji mesec. Profesor heidelberške univerze Roland Reuss je opozoril, da utegne Google s to potezo revolucionirati knjižni trg, a hkrati uničiti proizvajalce, pisatelje in založnike. Nemška kanclerka Angela Merkel podpira evropsko zaščito avtorskih pravic, iz Bruslja pa je bilo že pred časom slišati, da je Google brez dvoma prekršil zakone EU, saj je od desetih milijonov doslej digitaliziranih del kar devet še zaščitenih s copyrightom, od teh pa je zagotovo precej evropskih.

 

Več v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela