Elphi odpira vrata

Po večletni zamudi in z nekajkrat preseženimi stroški gradnje bodo 11. januarja odprli Elbphilharmonie v Hamburgu.

Objavljeno
06. januar 2017 16.03
Valentina Plahuta Simčič
Valentina Plahuta Simčič

Stavba, ki se je je prijelo ime labski kristalni tempelj, ljubkovalno pa kar Elphi, je visoka 110 metrov, poleg filharmonične dvorane z 2150 sedeži pa vsebuje še dve manjši dvorani, hotel s petimi zvezdicami, luksuzna stanovanja, restavracije, bare ter parkirno hišo.

Končni stroški gradnje, ki so ji temeljni kamen položili leta 2007, so narasli na 789 milijonov evrov, kar je veliko več od prvotno predvidenih 241 milijona evrov. Pod valujočo streho in osupljivo stekleno fasado se skriva 120.000 kvadratnih metrov moderno sprojektiranih površin. Stavbo je zasnoval arhitekturni biro Herzog & de Meuron iz Basla, ki je med drugim znan po projektiranju londonske Tate Modern.

Pri Filharmoniji na Labi sta arhitekta ohranila spodnji, opečnati del zgradbe, ki je bil nekoč pristaniško skladišče, dodala pa sta mu zgornji del poslopja, ki je precej spektakularen primer sodobne arhitekture. Gre za nekakšen »nebesni« srebrn plašč z nesimetrično pokritimi in odkritimi okenskimi odprtinami. Proti vrhu se srebrni plašč zaključi s streho, odrezano v obliki valov.

Mestne oblasti upajo, da bo Filharmonija na Labi postala nova mestna ikona in da bo v Hamburg pritegnila številne turiste, skratka, da bo odigrala tako vlogo, kot jo ima opera v Sydneyju.

Sicer pa je stavba filharmonije del širšega projekta revitalizacije pristaniškega območja Hamburga. V okviru tako imenovanega Hafen Cityja na 157 hektarih ob reki Labi rastejo številne stanovanjske in poslovne zgradbe.

Na odprtju Elbphilharmonie bo nastopil orkester NDR Elbphilharmonie pod vodstvom Thomasa Hengelbrocka.