Tiskane izdaje
Različne slovenske kulturne organizacije so že vrsto let uspešne na razpisih Evropske unije oziroma na njenih programih Ustvarjalna Evropa.
Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) se je letos potegoval za sredstva na razpisu za evropske kulturne platforme. Kot izdaja že ime, je ta leto dni star program namenjen spodbujanju raznovrstnih kulturnih mrež, ki povezujejo organizacije in prireditve iz različnih evropskih držav, torej tudi tistih, ki niso članice EU.
MAO je projekt dobil v precej ostri konkurenci. Njegova platforma FuturA je bila namreč ena od treh izbranih med 47. prijavljenimi kandidati iz 16 evropskih držav. In sicer je MAO komisijo odločevalcev prepričal z mrežo, v kateri združuje 13 ustanov in organizacij s področja arhitekture in oblikovanja, od arhitekturnih muzejev do arhitekturnih ter oblikovalskih festivalskih prireditev.
Osnovna preokupacija mreže je prihodnost mest z vidika arhitekture in urbanizma, pri čemer je v ospredju ideja trajnostnega razvoja, ki ga tudi sicer na različnih ravneh spodbuja EU. FuturA temelji na predpostavki, da je kvalitetno oblikovanje urbanega in naravnega okolja možno doseči s spodbujanjem mladih generacij arhitektov, urbanistov, oblikovalcev, krajinskih arhitektov in umetnikov ter z razvijanjem njihovih inovacij in svežih idej.
FuturA bo te kadre, ki jih je prizadela kriza v gradbenem sektorju in se soočajo z nestabilnimi zaposlitvami, povezovala na ravni celotne Evrope. Eden od načrtov te platforme je predstavitev okoli 600 del ustvarjalcev z naštetih področij, obenem pa tudi to, da s pomočjo platforme navežejo tesnejše in trajnejše sodelovanje z uveljavljenimi evropskimi muzeji, festivali in založniki. Načrtujejo, da bo 25 mladih ustvarjalcev participiralo na različnih dogodkih članov platforme. Ideja je, da bodo povezave, sodelovanja, sklenjena v okviru tega projekta, obstale tudi po končanem dvoletnem mandatu platforme. Za uresničitev teh ciljev ima celotna platforma na voljo 500.000 evrov letno, pri čemer mora prijavitelj zagotoviti 20 odstotkov vrednosti projekta.
Podprti prevodi
Na drugem razpisu, namenjenem prevajanju evropskega leposlovja, je bilo izbranih kar osem od (prijavljenih 14) slovenskih založnikov. S takšnim rezultatom Slovenija na tem razpisu beleži 73 odstotno uspešnost. Na razpis je prispelo 246 prijav, podprli pa so le 58 projektov (vključno z osmimi slovenskimi).
Slovenski založniki so za svoje projekte skupaj pridobili 305.414 evrov podpore EU, kar predstavlja 10 odstotkov vseh sredstev, ki so bila na voljo (2.936.177,10 evrov). Slovensko leposlovje bodo v tuje jezike s pomočjo teh sredstev prevajali: Društvo slovenskih pisateljev (DSP), Cankarjeva založba, KUD Sodobnost International, KUD Police Dubove, založbe Pivec, Goga, Miš in Malinc.
V slovenskem centru Ustvarjalne Evrope poudarjajo, da so »slovenski predstavniki, ki so sodelovali na obeh razpisih, Slovenijo v hudi konkurenci postavili na vodilno mesto in po uspešnosti zasenčili tudi produkcijsko zmogljivejše države.«
