EPK razmišlja o kreditu, ker Kangler ne plačuje

Neplačevanje s strani občine je že kronično, a zdaj gre zares: EPK bi se lahko končal predčasno.

Objavljeno
03. oktober 2012 18.37
Posodobljeno
04. oktober 2012 09.00
Slovenija, Maribor, 27.2.2012 - utrinek foto:Tadej Regent/Delo
Peter Rak, kultura
Peter Rak, kultura

»Če ustanovitelj, to je Mestna občina Maribor, v enem tednu ne bo poravnal dolga oziroma predstavil strateškega načrta­ poplačil, bomo morali razmisliti tudi o predčasnem zaključku projekta EPK,« je po včerajšnji seji sveta zavoda Maribor 2012 dejala njegova direktorica dr. Suzana Žilič Fišer. Maribor zdaj zavodu dolguje 5,2 milijona evrov, organizatorjem pa že grozijo izvršbe in blokada računov.

Problem sicer ni nov, zamude s plačili so že kronične, saj mariborska občina razne zneske dolguje od decembra lani, ko je zaradi tega odstopil predsednik sveta zavoda dr. Oto Luthar. Zdaj se je položaj zaostril, zavod Maribor 2012 ima vsaj za milijon evrov zapadlih terjatev do izvajalcev in ta znesek se iz dneva v dan povečuje. Suzana Žilič Fišer je povedala, da so sicer nekoliko zmanjšali stroške dela, pogodbe pa so že podpisane, tako da krčenja programa ne more biti. Glede na pasivnost občine so navezali stike tudi z bankami, da bi našli sprejemljivo rešitev, vendar morajo končno odločitev sprejeti župan in njegova ekipa.

Podobno meni tudi programski direktor Mitja Čander. Dejal je, da je treba do zdaj izjemno uspešen­ projekt EPK pripeljati do konca, občina pa bo morala dolg prej ali slej poplačati, saj so dolgovi izterljivi in bremenijo ustanovitelja zavoda. Drugega izhoda kot najetje kredita po Čandrovem mnenju ni, Maribor je kreditno sposoben za tak aranžma, treba pa bo hitro vleči poteze. Brisanje posameznih programskih sklopov ne pride v poštev, prav tako je neresen županov predlog, da se stroški znižajo za deset odstotkov, saj so s producenti že dogovorjeni, od pogodb pa ni mogoče odstopiti.

Uspešen zaključek EPK – veliki finale je predviden 15. decembra – je po Čandrovem mnenju glavni predpogoj za realizacijo strateškega dokumenta, poimenovanega Stičišče kulturreg, ki sta ga pripravila predsednik sveta in vodstvo zavoda in predvideva nadaljevanje mogočih aktivnosti v prihodnosti, saj EPK ne more biti zgolj enoletni nabor prireditev. Postavljeni so primerni temelji za nadaljevanje programov, seveda v drugačni intenziteti, končna odločitev, kaj se bo zgodilo z zavodom po 30. juniju 2013, ko naj bi po odločbi prenehal delovati, pa je v pristojnosti Maribora in partnerskih mest.

Prihodnji dogodki in gradbeni dolgovi

Doslej se je v okviru EPK odvrtelo skoraj štiri tisoč dogodkov, ki si jih je ogledal poldrugi milijon ljudi, v naslednjih treh mesecih pa je bilo predvidenih še kar nekaj velikih prireditev, predstav in koncertov. Zaradi finančnih težav so sicer že pred časom odpovedali gostovanje gledališča bratov Forman, zato pa bomo – če se zadeve ne bodo dodatno zapletle – med drugim videli še spektakel Nevidni cirkus Victorie Chaplin in Jean-Baptista Thierréeja,­ pregledno razstavo slovenske vizualne umetnosti zadnjih sto let, gostovanje ruskega šahista Garija Kasparova, koncert Chicka Coree, predstavitev zgodnjih del avstrijskega slikarja Oskarja Kokoschke ter odprtje Centra alternativne in avtonomne produkcije.

Glede na to, da mariborska občina zaradi manjših prilivov v proračun ne zmore pokrivati niti programskih stroškov EPK, precej sredstev pa je dolžna tudi manjšim kulturnim institucijam v mestu, je očitno povsem utopično pričakovati, da bi se lotili ambicioznih infrastrukturnih projektov, ki so jih v preteklih letih zelo samozavestno napovedovali.

Po natančno letu od slavnostne postavitve temeljnega kamna se ni na gradbišču centra MAKS naredilo nič, kar pomeni, da nove stavbe Umetnostne galerije Maribor še lep čas ne bo, prav tako je še vedno v predalih načrt razširitve in adaptacije mestne knjižnice, letnega odra Lutkovnega gledališča v Minoritih, da o celoviti ureditvi dravskega nabrežja in novega mostu niti ne govorimo.