Tiskane izdaje
Pri projektu EPK očitno prihaja do velikih nesporazumov, Maribor seveda ni in nikoli ne bo evropska kulturna prestolnica, temveč je le za eno leto prevzel naslov Evropske prestolnice kulture. Morda navidez zgolj nepomembna besedna premetanka, ki pa je marsikdo spregleda, med drugimi tudi novinarka Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) Andrea Diener, ki v svojem čez palec napisanem članku kar ni mogla najti dovolj slabšalnih pridevnikov pri opisu mesta.
Če na Maribor pogledamo s pozicije ne samo velikih metropol temveč tudi številnih primerljivo velikih evropskih mest lahko damo nemški novinarki seveda tudi prav. Maribor nikakor ni privlačno mesto, fundus pomembnih historičnih stavb je skromen, staro mestno jedro je neurejeno, številni objekti so zapuščeni in derutni, trgovski posli so se skoraj v celoti preselili v nakupovalne centre na obrobju, malo je kulturnih institucij in klubov, ki bi dnevno zagotavljali odmeven program, nočno življenje je omejeno na nekaj pozno v noč odprtih lokalov...
Če bi hoteli imeti vsaj kolikor toliko atraktivno zaokroženo urbano celoto bi morali pravzaprav združiti vseh šest mest, ki sodelujejo v projektu EPK. Ob Mariboru denimo lokacijo Novega mesta, fotogenično veduto Ptuja, historično jedro Slovenj Gradca, velenjski in murskosoboški grad in seveda vse najbolj markantne stavbe teh mest. Obnovljene in polne najrazličnejših zanimivih vsebin. Pa še to bi verjetno zadoščalo zgolj za povprečno oceno, za omembo vredno evropsko kulturno metropolo z vsemi potrebnimi atributi in dimenzijami bi bilo potrebno zraven priložiti še Ljubljano in Piran ter za dekoracijo še Bled in Bohinj.
No, kar imamo pač imamo, po velikosti se Maribor uvršča na sam rep dosedanjih nosilcev naslova EPK, poleg tega nimamo niti denimo velikopoteznih kulturnih infrastrukturnih naložb v slogu Gradca, eksotičnosti Sibiua, mediteranskih čarov Patrasa ali častitljive zgodovinske patine Weimarja. Imajo pa Nemci tudi pregovor »Klein, aber fein« in morda bi se tega lahko poslužila Dienerjeva pri iskanju vsaj vljudnostnega komplimenta. Verjetno v svetu ni primerljivo velikega mesta, ki bi se lahko pohvalil z opernim in baletnim ansamblom, ki sta sposobna tudi povsem solidne in celo presežne produkcije, tudi lega mesta, kjer se na eni strani do mestnih ulic spuščajo vinogradi in na drugi pohorska smučišča, ni ravno napačna in verjetno bi se dalo najti še kakšno svetlo točko.
To je seveda za obiskovalce iz tujine premalo, le malokoga bo impresioniralo, da je v Mariboru dobro uro koncertiral Franz Liszt, da je tukaj leto dni stanoval Hugo Wolf in da je v gostilni Pri veselem kmetu nekoč kvartopiril Nikola Tesla, danes so zlahka dosegljive ne samo evropske ampak globalne turistične destinacije, ki ponujajo veliko bolj impresivne čare in čudesa. Prav tako si nihče ne dela utvar, da bodo obiskovalci množično občudovali lokalne muzejske in galerijske zbirke, v katerih so sicer solidni artefakti, vendar so dandanes pač magnet zgolj najbolj prestižni projekti in najbolj razvpita imena, z lokalno kulturno zgodovino se ubada le največji zanesenjaki in entuziasti.
In ker je temu tako, je najbolje, če se Slovenci že enkrat nehamo ubadati s tem kaj si o nas mislijo v tujini, EPK ne organiziramo zato, da bi napravili vtis na tuje novinarje in obiskovalce, temveč da bi v Mariboru in petih partnerskih mestih naredili vsaj minimalen premik na področju kvalitete življenja. Nenazadnje je tudi Frankfurt v primerjavi z Berlinom, Londonom, New Yorkom, Sankt Petersburgom ali Šanghajem precej dolgočasna destinacija, večina popotnikov pozna le tamkajšnje letališke terminale.
