Kulturaža: najbolj zanimiva med »Britanci« je Polona Poklukar

Zamisel o kulturnih ambasadah je bila nedvomno ena bolj posrečenih potez pri načrtovanju programa Evropske prestolnice kulture, saj brez lastnega vložka dobimo vpogled v kulturno produkcijo posamezne države. Vendar organizatorji ne vplivajo na izbor, vsak se pač odloči, koliko truda in denarja bo vložil v projekt, in ti se med seboj zelo razlikujejo.

Odličen program so pripravili Španci, prav tako so se potrudili Francozi in Madžari, kar zadeva nedavno odprtje meseca kulture Velike Britanije, pa bi od države, ki se ponaša z eno najbolj obsežnih in kakovostnih kulturnih produkcij, nedvomno pričakovali več.

Očitno so se Britanci odločili za paket, in to v dobesednem pomenu besede. Na ogled so namreč postavili eksponate, ki jih lahko brez posebnih težav spravimo v ne preveč zajetno poštno pošiljko, verjetno tudi ne bi bilo stroškov s povratno pošto, saj gre le za nekaj plakatov, zloženk iz lepenke, dva videoprojekta na zgoščenki in nekaj dokumentarnih filmov o zgodovini rock' n' rolla, ki jih bodo Britanci po izteku njihovega meseca v Mariboru verjetno rade volje prepustili organizatorjem, saj bi bila poštnina verjetno dražja od »umetnin«.

Podarjenemu konju se sicer ne gleda v zobe, vendar tako skromna predstavitev nedvomno predstavlja omalovažujoč odnos. Si lahko predstavljate, da bi Združeno kraljestvo poslalo tak paket, v katerem so med drugim reklamni plakati za londonske olimpijske igre, če bi bila Evropska prestolnica kulture katera od velikih evropskih metropol? Težko, verjetno so Maribor le s težavo poiskali s pomočjo Google zemljevidov in nato na hitro vtaknili v kuverto, kar so pač imeli pri roki.

Vendar to še ne pomeni, da si razstave v Vetrinjskem dvorcu ne splača ogledati, zanimiv je namreč projekt Svetovni dogodek mladih umetnikov. Naslov je sicer nekoliko preveč ambiciozen, gre le za štiri avtorje, dva britanska in dva slovenska, pri čemer se Britanca predstavljata le s krajšim videozapisom. Šteje predvsem delo Polone Poklukar, ki za nedavni mariborski knjižni sejem koncipirane skulpture zdaj predstavlja še v galerijskem prostoru. Inovativno, domiselno in duhovito, objekti z jasnimi aluzijami na figuralne kompozicije so precizno sestavljeni iz knjig, ki so bile namenjene odpisu ali reciklaži.

Knjige mahajo z repom

Njihova simbolika lahko ima dvojni pomen, saj ob dominaciji elektronskih medijev kaže na postopen izbris klasične tiskane besede, obenem pa ohranja kultni status knjige, saj svojo privlačnost in avro ohrani tudi v povsem modificirani obliki. Knjige nekako mahajo z repom (oziroma s platnicami in listi), češ, poglej me, vzemi me v roke, še vedno sem bolj privlačna od zaslona računalnika ali ipada, če sem že predestinirana za odpis, še vedno lahko postanem svetilka, šahovska figura, ona in on, jaz in ti ...

Britancem se tako le lahko zahvalimo za sodelovanje v projektu, saj brez meseca britanske kulture ne bi mogli del Poklukarjeve občudovati v sklenjeni kompozicijski liniji in zaključeni ambientalni postavitvi. Če bo po Manchestru in Liverpoolu še kakšno britansko mesto nosilo naziv Evropske prestolnice kulture in bodo organizirali podoben projekt kulturnih ambasad, pa ne gre dvomiti, da bo slovenski prispevek nekoliko večja in težja pošiljka, pravzaprav bi lahko Britance v tem pogledu preseglo že kakšno vaško kulturno-umetniško društvo.