Esenca rocka

Pričakovanja ob nastopu glasbenih legend so običajno vedno pretirana, tako da pogosto tovrstnim koncertom sledi razočaranje. Vendar pa v primeru glasbenega multipraktika Johna Calea temu ni tako. Čeprav prihaja iz ene najbolj pomembnih in vplivnih rock zasedb ameriških The Velvet Underground in v je okviru samostojne kariere izdal kar 22 albumov (najnovejšega Black Acetate je predstavi v Ljubljani), je bila njegova legendarnost rasla bolj zaradi njegove odsotnosti kot pa prisotnosti. Še najpogosteje se je pojavljal kot producent številnih in različnih glasbenih skupin.

Zato pa je na koncertu prijetno presenetil, saj je ponudil zelo dober in preprost rock performans, nepretenciozen, neposreden in popolnoma prepričan v to kar počne. Pred nastopom so namreč po zvočnikih spustili neko škripanje in žaganje, tako, da je bilo za pričakovati kakšne pretirane eksperimentalne eskapade (te so namreč bile njegov prispevek z zvočni podobi zasedbe The Velvet Underground).

Sicer multiinštrumentalist je ljubljanski nastop začel z violino in legendarno skladbo Venus in Furs z znamenitega »bananastega« albuma The Velvet Underground & Nico, iz tistega obdobja pa je ponudil le še precej avtorsko priredbo uspešnice Femme Fatale. Torej brez obilo patetike in obujanja legendarnih časov.

Najodločnejše pa je predstavil svojo glasbo (večinoma z novega albuma), ki jo ustvarja že leta in je žal pri nas premalo znana. Ponudil je energičen in oster zvok univerzalnega in brezčasnega rocka - energičnost pa ni bila le posledica mlade spremljevalne skupine temveč dejstva, da je Cale eden tistih ustvarjalcev, ki v sebi nosijo esenco rocka. Kot je dejal Cale: »Nismo popolni, vendar se trudimo ...«

Škoda je le, da koncert ni bil v kakšni primernejši dvorani brez stolov, saj se je tudi tokrat, kot se je to zgodilo na koncertu skupine The Walkabouts, Linhartova dvorana Cankarjevega doma izkazala za neprimerno. To pa seveda ni krivda Cankarjevega doma, temveč posledica dejstva, da Ljubljana nima primerne dvorane za rock in podobne koncerte, ki bi sprejela od 500 do 1000 obiskovalcev.

Ne glede na to pa je Cale s skupino ponudil ne »legendaren« temveč odličen in zgolj »običajen« rock koncert.