Razpisi EU za kulturo: Slovenci tudi letos nadpovprečni

Slovenski kulturni zavodi so bili letos – kot že vrsto let – nadpovprečno uspešni pri pridobivanju evropskih sredstev za kulturo. Zgodba o denarju, ki ga Evropska unija (EU) namenja kulturi, pa obenem precej pove o kulturni politiki doma in v Evropi.

Na današnji predstavitvi rezultatov za iztekajoče se leto je bilo glavno sporočilo Mateje Lazar in Sabine Briški, ki skrbita za Center Ustvarjalna Evropa (in njena podprograma: Kultura in Media) to, da Slovenija še vedno nadpovprečno uspešno kandidira za EU sredstva. Letos je uspela z 61 projekti 37 organizacij in 2,9 milijona evrov od skupno 168 milijonov evrov, ki ga ima na voljo Ustvarjalna Evropa. Če bi Evropska unija denar za kulturo državam delila proporcionalno glede na število prebivalcev, bi v Sloveniji z evropskim denarjem nastalo dva krat manj projektov za precej manj sredstev.

Vrsta predstavnikov organizacij, ki so v letu 2015 uspešno kandidirala za sredstva EU, je včeraj osvetlila pozitivne in negativne plati tovrstnega financiranja. Skupna ugotovitev sodelujočih je bila, da rezultati najprej kažejo na kvaliteto prijavljenih projektov in samih izvajalcev. Marko Bratuš iz gledališča Glej, ki so mu pritegnili tudi drugi, je nadalje opozoril, da bi brez evropskh sredstev svoje programe lahko le v neskončnost krčili, kot se krčijo sredstva ministrstva za kulturo (MzK) zanje.

Dejstvo, da se nevladni zavodi veliko bolj intenzivno in uspešno prijavljajo na EU sredstva, priča predvsem o privilegiranosti javnih zavodov, ki imajo zagotovljeno financiranje MzK, so poudarili mnogi. Seveda obstajajo izjeme, med letošnjimi izstopa javna ustanova Muzej za arhitekturo in oblikovanje, ki je na razpisu za kulturne paltforme s svojo alianso trinajstih sodelujočih držav, imenovano Future Architecture, pri uspel med 47. prijavljenimi.

Večina nastopajočih se strinja, da v Sloveniji državno sofinanciranje projektov, ki so bili uspešni na projektih EU, ni sistemsko urejeno. Igor Prassel, vodja pravkar končanega festivala Animateka, edinega filmskega festivala pri nas, podprtega s strani programa Media, se je pritožil, češ da jim je MzK že odobren denar iz naslova uspešne EU kandidature v zadnjem trenutku zaustavilo. Kritičen je bil tudi do tega, da na posvetu ni bilo predstavnika MzK, ki bi takšne ukrepe lahko pojasnil. Simon Kardum iz Centra urbane kulture Kino Šiška, ki kot partner sodeluje pri treh evropskih projektih, sistemsko rešitev vidi v proračunski postavki, namenjeni sofinanciranju evropsko podprtih projektov.

Tudi producent Danijel Hočevar iz Vertiga ter distributer Vasja Bibič iz Demiurga nimata pohvalnih besed o domačem sofinanciranju avdiovizualnega področja, poleg tega sta prepričana, da se Slovenski filmski center oziroma MzK ne prilagajata spremenjenim strategijam in taktikam EU pri produciranju, distribuciji in prikazovanju filma.

Podkovani strokovnjaki

Če so bili sodelujoči precej kritični do slovenskega uradništva, ki da se le počasi in precej nestrokovno prilagaja situaciji na terenu, je Saša Jovanović, predstavnik Društva slovenskih pisateljev (enega od osmih prijaviteljev, ki so letos uspešno kandidirali za projekte prevajanja knjig), pohvalil strokovnost in podkovanost EU ocenjevalcev. Njihove ocene so v pomoč prijavitelju, da v bodoče izpopolni prijavo. Jovanović tako pri EU razpisih ceni jasnost kriterijev in to, da znajo strokovne komisije nagraditi vložen napor prijavitelja. Na podoben način bi lahko razumeli tudi mlado producentko Marino Gumzi iz Zavoda Nosorogi, ki je bila letos prvič uspešna na razpisu MEDIA za posamezne projekte. Prepričana je, da je pot do uspeha na EU razpisih povezana z razumevanjem procesa prijave in načinom komunikacije s sistemom.

Kardum je bil vendarle kritičen tudi do Evropske komisije in njene Ustvarjalne Evrope: v evropskem proračunu namreč kultura zaseda en njegov promil, agrikultura pa kar njegovih 60 odstotkov. Tako ugotavlja, da se zagotavljanje, kako pomembna je kulturna raznolikost kot bistvena vrednota EU, ne odraža v njenem proračunu – proizvodnja hrane je očitno bolj pomembna kot proizvodnja duha.