Tiskane izdaje
Darcy Lange: Študije dela 1974-77
Mala galerija, Ljubljana
20. 8.-20. 9. 2009
Delo lahko osvobaja (vsebina tistih zloveščih napisov nad vhodi v nacistična delovna taborišča je več kot enopomenska) ali zasužnji, Evropejci naj bi delali zato, da lahko živimo, Američani živeli zato, da lahko delajo, Britanci, ki jih je na svoje fotografije in videe posnel Novozelandec Darcy Lange (1946-2005), pa so najbrž nekje vmes, verjetno bolj nagnjeni v smer prevladujočega pojmovanja dela na svojih nekdanjih ameriških ozemljih. Za avtorjev študiozni razmislek o delu oziroma za njegov nastavek pa gotovo ni nepomemben podatek o kalvinističnem izročilu v njegovi družini, saj so kalvinisti, podobno kot večina protestantskih ločin, izpolnjevanje delovnih obveznosti dojemali domala kot religiozno dolžnost.
A Lange tako globoko v svojem soočanju z različnimi organiziranimi delovnimi opravili, kot jih beleži skozi »strukturirano oko« fotografskega aparata in videokamere, ne gre. Osredotoča se na socialno dokumentarnost, ki naj služi raziskovalnim namenom, gotovo podprtim z njegovim marksističnim prepričanjem. Avtor razkriva strukturiranost razredne družbe skozi segment njenih ekonomskih temeljev in na ta način nakazuje svojo umetniško družbeno angažiranost, čeprav se zvečine zadovolji z vlogo nepristranskega opazovalca in videnega ne komentira. Morda tudi zato ne, ker je razstavljeni material pojmoval kot del (nikoli končane) raziskave, ki vsebuje potencial za družbene spremembe. Po drugi strani je izjavil, da je želel zgolj »upodobiti delo kot delo, zaposlitev, dejavnost, ustvarjalnost in preživljanje časa« in v tem smislu naj bi bili ti posnetki očiščeni svojih družbenih in političnih referenc. Kljub temu se zdi, da jih vsebujejo, le nekoliko natančneje je treba pogledati. In potem opazimo priučeno natančnost delavcev za stroji, vpetost v nenehni potek delovnega procesa, osredotočenost ali mehanično odsotnost, včasih ponosen, drugič sprijaznjen, tretjič skoraj zagrenjen pogled, ki kot da govori: »Evo, tako mi tukaj delamo.« Sprijaznjenost nižjih delavcev, skoraj samovšečna pedantnost višjih, morda nadzornih kadrov, zdolgočasena blaziranost delavcev v administraciji, trud, naprezanje ali zgolj rutina, specifičnost šolskega dela in dela z zemljo povezanih kmečkih delavcev, njihova zraščenost, delo kot integralni del njihovega bivanja ...
Zaradi Langove »objektivnosti« omogoča njegovo gradivo različne, tudi diametralno nasprotne interpretacije, brez dvoma pa govori tudi o tem, da je delo sicer človekova generična potreba, da pa so mnogi sodobni načini njegove družbene organiziranosti daleč od optimalnih. Razstava ki je sicer tudi dokument svojega časa (sedemdeseta), ponuja veliko zanimivih iztočnic za premislek.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela
