Beograjski Fest: v katerem filmu si?

Najprej se bo predstavil britanski igralec in režiser Ralph Fiennes s filmom Koriolan, ki so ga premierno prikazali na 61. berlinskem festivalu. Film je sodobna verzija istoimenske Shakespearove drame, posneli pa so ga v Beogradu s finančno pomočjo Srbije. 
Od sedemdesetih filmov, ki jih bodo prikazali, so jih 43 predlagali za oskarja. Med drugim si bodo gledalci lahko ogledali Kraljev govor režiserja Toma Hooperja, Pravi pogum bratov Coen, ki je odprl Berlinale, 127 ur režiserja Dannyja Boyla, Črni labod Darrena Aronofskega, Še eno leto Mika Leigha in številne druge.

Letošnji selektor festivala Ivan Karl je sicer glavni urednik filmskega programa na Radioteleviziji Srbija. Za Delo je izjavil, da bodo ameriški filmi – tako neodvisni kot nastali v velikih filmskih studiih – med najpomembnejšimi na letošnjem festivalu. »To je enaka matrica kakor leta 1971, ko je bil Fest ustanovljen, torej je to pravzaprav festival festivalov. 
S konceptom Festa 2011 se zelo dobro ujema tudi nekdanji slogan: Najboljši filmi na svetu. Radi bi namreč videli, da bi Fest postal festival najzanimivejših in najpomembnejših sodobnih stvaritev vseh vodilnih in pomembnih svetovnih kinematografij,« je povedal Karl.


Veličastna preteklost

V preteklosti so na Festu prikazovali filme tako iz velikih studiev kot neodvisne filme iz vseh držav v različnih programih, denimo 
v Festivalu festivalov, Uspešnicah ali Ameriškem neodvisnem filmu. 
V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v obdobju blokovske delitve sveta, je bil Beograd kot edino odprto mesto v jugovzhodni Evropi idealen za predstavitev in nadaljnjo uveljavitev ameriških komercialnih filmov. V tem zlatem obdobju Festa so hollywoodski studii na beograjski festival pošiljali znamenite režiserje in zvezdnike. Karl pravi, da je danes popolnoma drugače: »Želje so nekaj, možnosti nekaj drugega, okoliščine pa nekaj tretjega. Čas, 
v katerem prirejamo Fest, denimo, se ujema s podelitvijo oskarjev, zato je precej manj verjetno, da bi nas obiskali režiserji ali igralski zvezdniki, ki so jih predlagali za oskarje. Seznam gostov sestavimo na podlagi programa. Trudimo se, da bi vsako programsko celoto zastopalo dovolj imen.«


Pomembni gostje

Letos bodo beograjski festival poleg Ralpha Fiennesa obiskali še režiserji Milčo Mančevski, Augusti Vila, Pawel Sala, Marcel Grant, Gian­Francesco Lazzoti, igralec Juan Carlos Vellido in filmski kritik Michel Ciment, ki bo v Beogradu tudi predaval, ter Susan Ray, žena režiserja Nicholasa Raya, ki bo jugoslovanski kinoteki ob stoletnici moževega rojstva odprla retrospektivo njegovih filmov. Med Festom bodo tam predstavili še projekt Dinka Tucakovića – dokumentarni film, posvečen Rayu.


Na programu

Na začetku je imel festival tri programe, glavnega in dva spremljevalna, danes pa jih ima več. Ivan Karl je za Delo pojasnil, da so na Festu 
»število programov prilagajali številu filmov in različnim konceptom, ki so jih zagovarjali posamezni selektorji. Ogledati si je bilo mogoče programe Festival festivalov, Vidici ali Forum mladih. Mislim, da se letošnji program ravna po zgledu najuspešnejših Festovih programov, ker je natančen in enoten. Filmi so razporejeni po glavnih smernicah: Glavni program, Hollywood, Evropa­ v Evropi, Panorama svetovnega filma, Izbrani dokumentarni filmi, Evropa zunaj Evrope. Smernice so razumljive tako filmskim strokovnjakom kot ljubiteljskim gledalcem«.­
Karl je povedal, da so še pred začetkom festivala prodali sto tisoč vstopnic, kar je dovolj dober razlog, da lahko Beograd še naprej velja za kulturno prestolnico v regiji.


Pirati z Balkana

Leta 1993 in 1994 Festa niso priredili zaradi kulturnih sankcij proti tedanji ZRJ, saj posledično ni bilo mogoče nemoteno uvažati filmov. Takrat je cvetelo piratsko razmnoževanje filmov, nekatere hollywoodske filme so tako premierno predvajali na različnih televizijskih kanalih v Srbiji, še preden so jih prikazali na katerem koli svetovnem festivalu. Šele leta 1995 so spet organizirali Fest, kar pomeni, da bi letos lahko bil že 41., ne 39. festival.

Fest bodo financirali iz proračuna mestne občine Beograd, ki je leta 1971 ustanovila festival, denar bodo prispevali tudi srbsko kulturno ministrstvo in nekateri poslovni sponzorji.


Tradicija na strani Festa

Na vprašanje, ali se lahko Fest vrne na pota stare slave in postane največji festival v regiji, kakor je nekoč že bil (za največjega velja danes sarajevski festival), Karl odgovarja: »Vsi festivali se vzpenjajo, vendar njihov razvoj včasih tudi zastane. Mislim, da se Festu ni treba nikamor vračati, še bolj mora postati prepoznaven in krepiti svoj položaj. Opozoriti moram, da je Fest najstarejši mednarodni filmski festival na območju nekdanje SFRJ in so ga priredili večkrat kakor druge festivale v okolici. Tradicija je torej na strani Festa. Prihodnost festivala bomo ustvarjali vsi, ki ga danes pripravljamo, nanj bodo vplivale tudi razmere, ki nas spremljajo, in prepričan sem, da bo festival uspešen tudi v prihodnje.«

Med domačo produkcijo bodo prikazali film Sovražnik Dejana ­Zečevića, Skupaj Mladena Matičevića – ta je tudi v tekmovalnem programu – in novi film Darka Bajića O Gringo o nekdanjem asu Crvene zvezde Rambu Petkoviću, ki danes igra za brazilski Flamengo. Od filmov iz regije bodo predvajali film Danisa Tanovića Cirkus Columbia, v katerem eno izmed glavnih vlog igra Predrag Miki ­Manojlović.


Dokumentarci 
po zgledu drugih

Na novinarsko vprašanje, zakaj bodo na Festu tokrat predvajali tudi dokumentarne filme, glede na to, da so se že ali pa se še bodo začeli festivali Sedem veličastnih, BELDOCS­ ter Festival dokumentarnega in kratkometražnega filma, je umetniški direktor Festa Borislav Anđelić odgovoril, da na vseh velikih festivalih v zadnjem času prikazujejo dokumentarne filme. Beograjski tako le posnema zgled, ki ga upoštevajo tudi drugi svetovni festivali.

Fest bodo pod geslom V katerem filmu si?, ki so ga v angleščino nekoliko nespretno prevedli kot What Is Your Movie?, tradicionalno priredili v Sava centru, Kulturnem centru Beograda in Muzeju kinoteke, nekaj filmov pa bodo znova prikazali v prenovljeni dvorani Doma ­omladine.

Na Radioteleviziji Srbija in na beograjskih ulicah festival uspešno oglašujejo, vendar razpoložljivo novinarsko gradivo nikakor ni primerno za tuje novinarje, ker so vsa besedila natisnili v cirilici, le manjši del gradiva so prevedli 
v angleščino. Čeprav so organizatorji pripravili zelo lokalno usmerjeno oglaševalsko gradivo za nekoč zelo dobro znan festival, se bodo ljudje zunaj Beograda morda le odločili za obisk festivala, ker se še spominjajo dobrih starih časov. Ne glede na politiko izbora filmov, selektorja, umetniških direktorjev festivala in skupine, ki je pripravila plakat za festival, moramo biti kljub vsemu pozorni na uspehe sedme umetnosti v lanskem letu in dati filmu kot umetniški stvaritvi prednost pred političnimi igrami, ki seveda vplivajo na kulturno matrico v državi.

Preostane nam le, da do konca Festa ugibamo, ali bodo vse filme prikazali v šestih programih, kateri film iz programa Evropa zunaj Evrope­ bo žirija izbrala za najboljšega in ali bodo vsi napovedani gostje festival res obiskali.