Tiskane izdaje
Sarajevo - V soboto zvečer je bila v Narodnem gledališču svečana podelitev nagrad 18. sarajevskega filmskega festivala, ki je še enkrat dokazal, da čvrsto drži primat najpomembnejšega festivala v regiji.
V soboto zvečer so se po rdeči preprogi zvrstile ekipe filmov v tekmovalnem programu in številni mednarodni festivalski gostje, med njimi Branko Lustig, Todd Solondz, Jeremy Irons ...
Ceremonija s fotografi, kamerami in glamurjem tako vsaj po formi postaja vse bolj podobna rdečim preprogam starejših festivalov, le da so bili tokrat v središču pozornosti regionalni igralci in avtorji.
Žirija za igrani film (Frederic Boyer, Ada Condeescu, Eva Diederix in Igor Martinović), ki ji je predsedoval madžarski režiser Kornél Mundruczó, se je odločila, da je najboljša stvaritev festivala film romunskega režiserja Raduja Judeja Vsi iz naše družine, ki na hiperrealističen način raziskuje odnos med bivšim možem in ženo in njun boj za skrbništvo nad štiriletno hčerko.
»Ta film je kot življenje, v katerem sodelujemo, a ga ne razumemo v celoti,« je v obrazložitvi zapisala žirija. Režiser je ob tem prejel še denarno nagrado v višini 16.000 evrov, ki jo je prispeval evropski svet.
Posebno nagrado žirije je dobil turški režiser Emin Alper za film Za hribi, ki v maniri vesterna ponuja enega mogočih pogledov na turško družbo s tem, ko analizira patriarhalni model družine in njen včasih nerazložljiv, paranoičen odnos do drugačnosti. Nagrado v višini 10.000 evrov prispeva velika podpornica festivala, francoska modna oblikovalka Agnes B.
Srce Sarajeva za najboljšo igralko je prejela mlada bosanska igralka Marija Pikić, ki v filmu Aide Begić Otroci igra siroto, ki z mlajšim bratom poskuša preživeti v predmestju tranzicijskega Sarajeva.
Nagrado za najboljšega igralca je prejel Uliks Fehmiu, sin slavnega, že pokojnega igralca Bekima Fehmiuja (Zbiralci perja), v srbskem filmu Ustanička ulica režiserja Miroslava Terzića. Gre za pogumni psihološki triler, v katerem mladi namestnik tožilca (Gordan Kičić), da bi se dokazal očetu (Rade Šerbedžija), razkriva strahote, ki so jih na področju Kosova in Bosne zakrivile paravojaške enote.
Uliks Fehmiu, ki je ustvaril kompleksen portret vojnega zločinca, ki po vojni poskuša živeti običajno življenje, je na vprašanje, zakaj je sprejel – sploh za srbsko javnost – tako kontroverzno vlogo, dejal: »Samo tisti, ki je resnično kritičen do svojega naroda, ga resnično ljubi.«
Žirija za dokumentarni film (Thomas Imbach in Audrius Stonys), ki ji je predsedoval znani vojni reporter Damir Šagolj, se je med dvaindvajsetimi dokumentarci, med katerimi sta bila tudi med festivalskim občinstvom odlično sprejeta filma Maje Weiss Deček, pobratim smrti 2 in Damijana Kozoleta Dolge počitnice, odločila za romunski film režiserke Ivane Mladenović Ugasni luč.
Žirija tekmovalnega programa za kratki film (Ermin Bravo, Nikola Ljuca in Laurence Reymond) je srce Sarajeva podelila kratkometražcu kosovske režiserke Blerte Zeqiri, posebno plaketo žirije pa sta dobila bolgarski film Parafinski princ in romunski film Oče je glavni.
Seveda je imelo besedo tudi občinstvo, ki je po pričakovanjih (sploh glede na evforičen odziv občinstva v odprtem kinu) za najboljši film festivala izbralo francosko komedijo Prijatelja Oliviera Nakacheja in Erica Toledana, posneto po resnični zgodbi o nenavadnem sožitju med francoskim aristokratom tetraplegikom in njegovim osebnim asistentom.
Častno srce Sarajeva je v roke dvakratnemu oskarjevcu in producentu filmov, kot sta Schindlerjev seznam in Gladiator, izročil direktor festivala Miro Purivatra. »Zame to, na kratko, pomeni, da mi Sarajevčani poklanjajo svoje srce,« je za Delo povedal Branko Lustig pred prejetjem nagrade. »Jaz sem jim svojega poklonil že davno, ko sem tu z Veljkom Bulajićem snemal Kozaro … Zame filmski festival ni zgolj festival, pomemben je tudi kot spomenik žrtvam vojne, spomenik moči filma in umetnosti sploh,« je poudaril Lustig.
Regionalne zvezde na rdeči preprogi
Če kdo, Purivatra ve, da festivala ni brez zvezd. Ne nazadnje so mu k svetovni prepoznavnosti takoj po vojni pomagali prav zvezdniki, kot so Laibach, Vanessa Redgrave, Susan Sontag, Bono, Steve Buscemi, in Willem Dafoe.
Poleg Angeline Jolie, ki je v prvih dneh festivala slovesno odprla 6. Talent Campus in z govorom očarala več sto mladih filmarjev, pa Almodóvarjeve muze Victorie Abril, ki je na začetku festivala predstavila makedonsko-slovensko koprodukcijo Ženska, ki si je otrla solze, nogometne zvezde, igralca in režiserja Erica Cantona (Nogometni uporniki), je na zaključek festivala prispel tudi Jeremy Irons (Misija, Lolita, Sramota, Borgijci ... ).
To je bil njegov drugi obisk mesta na Miljacki (prvič je bil tu pred petimi leti kot predsednik žirije za igrani film).
V soboto popoldne je v kinu Meeting Point kot producent in narator predstavil zadnji dokumentarec Trashed, ki se ukvarja z neprijetno resnico našega bivanja na planetu – vse večjim onesnaževanjem zraka, morja in kopnega ter neprimernih odlagališč odpadkov.
Po projekciji zmagovalca letošnjega Berlinala Cezar mora umreti bratov Taviani v odprtem kinu je Jeremy Irons pred tritisočglavim občinstvom štipendijo fondacije Katrin Cartlidge izročil sirijskima avtorjema Diani El Jeiroudi in Orwu Nyrabiaju.
»V čast nama je, da sva to nagrado dobila prav v Sarajevu, mestu, ki nam daje upanje v tako mračnih trenutkih sirijske zgodovine,« sta občinstvo nagovorila avtorja. »Že daljnega leta 1995, ko smo ustanovili prvi Sarajevski filmski festival, ki so ga takrat med prvimi podprli tudi Laibach, smo si želeli ustvariti predvsem mesto srečevanj filmskih ustvarjalcev iz jugovzhodne Evrope, je povedal Purivatra. »Zdaj se mi zdi, da smo postali nekakšen most, nekakšna vez talentiranih ustvarjalcev regije z ostalo Evropo.«
