Daniel Day-Lewis je napovedal filmsko upokojitev

Šestdesetletni igralec, ki se kot edini lahko pohvali s tremi oskarji za najboljšo moško vlogo, ne bo več ustvarjal kot igralec.

Objavljeno
21. junij 2017 12.59
V. U., STA
V. U., STA
Trikratni oskarjevec in eden najbolj cenjenih igralcev svoje generacije Daniel Day-Lewis je napovedal upokojitev. Za december je napovedana premiera njegovega zadnjega filma, v katerem je moči ponovno združil z režiserjem Paulom Thomasom Andersonom. Skupaj sta posnela tudi film Tekla bo kri, za katerega je dobil svojega drugega oskarja.

Igralčeva predstavnica za stike z javnostjo Leslee Dart je po pisanju francoske tiskovne agencije AFP v torek medijem posredovala izjavo za javnost: »Daniel Day-Lewis ne bo več ustvarjal kot igralec. Globoko je hvaležen vsem svojim sodelavcem in občinstvu, ki ga je spremljalo skozi leta. To je osebna odločitev in v zvezi z njo ne bo nobenih nadaljnjih izjav.«

Šestdesetletni igralec, ki je bil poznan po tem, da je bil izjemno selektiven pri izbiri svojih vlog, je edini, ki se doslej lahko pohvali s tremi oskarji za najboljšo moško vlogo.

Prvega je dobil za film Moja leva noga (1990), v katerem je prevzel vlogo irskega pisatelja in slikarja Christyja Browna, ki ga je cerebralna paraliza prikovala na invalidski voziček. Drugega mu je prinesel že omenjeni film Tekla bo kri (2008), v katerem je igral v vlogi naftnega mogotca, tretjega pa film Stevena Spielberga Lincoln (2013). Za zlati kipec je bil nominiran še za vlogo v filmih Tolpe New Yorka in V imenu očeta.

V zadnjem filmu bo modni oblikovalec za petičneže

V svojem zadnjem filmu, ki nosi naslov Phantom Thread in bo premiero doživel konec leta, pa je Day-Lewis upodobil modnega oblikovalca, ki v 50. letih prejšnjega stoletja v Londonu ustvarja za petične stranke.

Day-Lewis se je rodil leta 1957 v Londonu britanskemu pesniku Cecilu Day-Lewisu in igralki Jill Balcon. Na filmu je debitiral leta 1971 v filmu Sunday Bloody Sunday, nato je igral v gledališču. Na velikih platnih se je znova pojavil šele desetletje pozneje leta 1982 in si hitro pridobil naklonjenost tako kritikov kot občinstva.

Zaradi metodološke intenzivnosti, s katero se je vrgel v vsako vlogo, je bil eden najbolj spoštovanih igralcev v filmski industriji. V svoje vloge se je tako zelo poglobil, de je živel življenje svojih likov tudi, kadar ni bil na snemanju. Ko so snemali film Tolpe New Yorka, je, denimo, ves čas ohranil newyorški naglas, da se je lažje vživel v jeznoritost svojega lika, pa je menda poslušal glasbo ameriškega raperja Eminema.

Med njegovimi pomembnejšimi vlogami so še vloge v filmih Moja lepa pralnica (1985), Soba z razgledom (1985), Neznosna lahkost bivanja (1988) ter Poslednji Mohikanec (1992) in Čas nedolžnosti (1993).

Kljub slavi se je igralec pogosto umaknil iz soja žarometov. Dolga obdobja je odmaknjen od hollywoodskega glamurja z družino preživljal na Irskem. Sredi 90. let prejšnjega stoletja pa se preselil v Firence in se tam lotil tudi čevljarstva. Nazaj pred kamere ga je tedaj zvabil Martin Scorsese s Tolpami New Yorka.