Tiskane izdaje
Idila majhnega mesta sredi ruralne Amerike, kot Leith v Severni Dakoti ob meji s Kanado v dokumentarnem filmu uvodoma opisujejo njegovi prebivalci, se prevesi v nekaj povsem drugega, ko se tja preseli Craig Cobb, eden od najpomembnejših predstavnikov med gibanji za belsko nadvlado v ZDA.
Dajal je videz čudaka, se prebivalci v filmu Welcome to Leith (2015) spominjajo Cobbovega prihoda leta 2012 v Leith, ki sicer šteje okoli trideset ljudi. In ga takšnega tudi ohranil.
»O Cobbu pišemo že vsaj desetletje,« po drugi strani razlaga Heidi Beirich, direktorica neprofitne zagovorniške organizacije na področju človekovih pravic Southern Poverty Law Centre. V Kanadi je bil med drugim obtožen podpihovanja rasizma in sovraštva do nebelcev in judov ter bil izgnan iz Estonije. »Sami sebi pravijo stvarniki, toda ne v smislu, da jih je ustvaril bog, ampak da so bogovi oni sami. In vsi arijci so po njihovem bogovi,« razlaga Beirichova. In po dogodkih 11. septembra 2001 v ZDA, kot opozarja Beirichova, se je celotna pozornost usmerila v islamski terorizem, medtem ko se s sovražno nastrojenimi gibanji (hate groups) in nacionalsocializmom v Ameriki niso ukvarjali.
Mesto prekletih
»Cobb je imel vizijo, ne samo da v Leith pripelje naciste in zagovornike belske nadvlade, ampak vodstvo vseh njihovih pomembnejših gibanj,« meni Beirichova. V Leithu je kupil dvanajst parcel in tako poskušal vzpostaviti »neonacistično enklavo« ter v mestnem svetu pridobiti večino. Tablo, ki ob vstopu v mesto sporoča, da ste dobrodošli v Leithu, so kmalu po prihodu zamenjali s sporočilom The Village of the Damned (Mesto prekletih), na debla bližnjih dreves vrezali svastiko ter okoli hiše, v katero se je naselil Cobb s še enim parom in njunima otrokoma, postavili zastave »evropskih arijskih držav« in nacistične simbole.
Po robu so se mu poskušali postaviti meščani, sprva tako, da je mestni svet sprejel odlok, ki je Cobbu naložil, da mora v hiši urediti vodovod in kanalizacijo, česar ni imel. Hkrati so omejili postavitev šotorov in kamperjev v mestu. Odgovor Cobba in druščine na to je bil – oborožitev. Po mestu so hodili s puškami in zastraševali ljudi.
Ko so ga oblasti vendarle dale pripreti in postopek proti njemu pripeljati pred sodišče, pa se je v Leithu zgodilo nekaj drugega; sprva so zagorele table z nacistično simboliko, nato pa je zagorela tudi Cobbova hiša. In kamera vse to mirno beleži, meščani pa pred njo razkazujejo tudi orožje, ki so si ga vmes nakupili.
Cobba so pozneje oprostili. Za obsodbo ni bilo dovolj dokazov, ena od prič se je menda pokazala za nezanesljivo. V Leith se Cobb zatem ni več vrnil, je pa leta 2015 poskušal kupiti posest v dobre tri ure oddaljenem mestu Antler in tam vzpostaviti skupnost, imenovano »Creativity Trump«. Republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa, kot namreč pravi, občuduje.
Ocene
Čeprav je film Welcome to Leith režiserjev Michaela Beacha Nicholsa in Christopherja K. Walkerja, predvajan na Sundanceu, prejel dobre kritiške ocene (na spletni strani Rotten Tomatoes so ga ocenili z dobrih 7,7 od deset), bi bile te lahko – upravičeno – tudi nižje. Cobbovo početje v Leithu je predstavljeno kot eksces, umanjka konktekst rasizma v ZDA in zgodovina tamkajšnjega nacionalsocialističnega gibanja.
In podobno kot so Cobba gostili leta 2013 v ameriškem medijskem šovu The Trisha Goddard Show, se v njem smejali skupaj s prisotnimi gledalci ob rezultatih analize DNK, ki da je pokazala njegov afriški izvor, in ga celo soočili z edinim črnim prebivalcem v Leithu, na trenutke izzveni tudi dokumentarni film Dobrodošli v Leithu. Ne posvetiti se kontekstu in vzrokom za širjenjenje fašizma – tudi v povezavi z liberalizmom – je verjetno enako problematično kot ignorirati samo dogajanje v mestih, kot je Leith.
