Dušan Moravec o tistem, ki misli, kar govori

Njegov zadnji film Pravi človek za kapitalizem govori o bosanskem pesniku, glasbeniku in literatu Damirju Avdiću.

Objavljeno
23. september 2013 21.42
Dušan Moravec
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura

Dušan Moravec, ki je svojčas deloval v punk skupini Kuzle kot baskitarist, se kot dokumentarist­ loteva filmov s socialno in glasbeno tematiko.­ Nedavno­ je predstavil film o bosanskem­ kitaristu, pevcu, pesniku in ­literatu Damirju Avdiću.

Dušan Moravec, ki je doslej opravljal več poklicev, med drugim je bil tudi vzgojitelj in novinar, je filmski samouk. Pravi, da se ne obremenjuje s tem, ali ga je filmska srenja že vzela za svojega. »O tem niti nisem razmišljal. Se ne družim z režiserji, poznam recimo Jana Cvitkoviča in Damjana Kozoleta, sicer pa nisem človek, ki bi se družil s filmskimi delavci.« Pogosteje se druži z glasbeniki.

Pravi, da je za avtorja in režiserja dokumentarnih filmov pomembno, da je splošno razgledan, da čim več ve in pozna, kako in zakaj delujejo nekatere stvari. Glede na to, da je prej opravljal veliko različnih poklicev, so mu ta znanja v veliko pomoč, še najbolj novinarstvo.

Veliko njegovih dokumentarcev je namenjenih glasbi in glasbenikom, ki jo ustvarjajo. »Glasba je v mojih filmih prisotna, ker prihajam iz glasbenega sveta in me to zanima in pritegne. Kot kaže, mi brez glasbe res živeti ni. Imam to srečo.« Poleg Harmonikarjev in Polka filma, dokumentarca, posvečenega Janezu in Uršuli Ramoveš, je tokrat vzel v objektiv pesnika z imigrantsko izkušnjo, ki kleše verze kot z mitraljezom – Damirja Avdića.

Pravi, da sta ga pritegnili njegova iskrenost in prepričljivost, saj je »eden redkih, ki govori tisto, kar misli, in misli tisto, kar govori. Mislim, da sem ga prvič videl na koncertu v Cerknem ali v Tolminu pred šestimi, sedmimi leti. In takrat me je šokiral. Zdelo se mi je, da bi bilo treba o njem narediti film. Vendar film ne more zadovoljivo povzeti ozračja njegovega živega koncerta. Hitro lahko kaj izpade banalno, prepotentno. Še vedno mislim, da ga je treba obvezno videti v živo.«

Premiere brez reklame

Film o Damirju Avdiću, bosanskem pesniku, glasbeniku in literatu, predstavlja moč in energijo njegovega izraza, ki ga bo zdaj zaradi filma deležen še kdo drug, ne le peščica alternativnega občinstva. Moravec pravi, da nima smisla delati filmov le za oboževalce. Glavni namen je bil predstaviti Avdićevo delovanje še drugim.

»Bolj se mi je zdelo pomembno pravilno prikazati njegovo delo. Je pa kot človek zanimiv tudi širšemu občinstvu. Že po svetovni premieri na nedavnem festivalu glasbenih dokumentarcev v hrvaški Paklenici sem videl, da je zanj veliko zanimanje. Brez reklame bomo imeli konec meseca premiero na Dunaju, potem v Skopju ...«

Želi si, da bi se film Pravi človek za kapitalizem predvajal po slovenskih mladinskih klubih in gimnazijah in da bi se dijaki pogovarjali o tem filmu, o zadevah, o katerih Avdić poje. To so stvari, ki zadevajo nas in mlade, poudarja Moravec. Sicer pa tudi Damir Avdić rad nastopa povsod in ni obremenjen s številom občinstva. Pravi, da če ga poslušajo in dejansko slišijo trije, štirje, je to pomembno.

Zanimivo je, da se Moravec ni lotil dokumentarca o skupni Kuzle, ki sta ga posnela Matjaž Mrak in Rabi Šabec. »Zadnjič me je nekdo vprašal o dokumentarcu o skupini Otroci socializma, ki ga je posnel režiser Brane Bitenc, sicer pevec v tej skupini. Rekli so, da bi bilo super, če bi jaz posnel film o Kuzlah, ampak to bi moral biti drugačen film. Trenutno se mi to ne zdi tako pomembno.«

Moravec pravi, da ne ve, zakaj se je lotil dokumentarca o nekem glasbeniku. To so intuitivne odločitve. Trenutno ne pripravlja nobenega glasbenega dokumentarca. »Me pa zanimajo ritem, bobnarji,­ tolkalisti, kot so Marjan Stanić, Nino Mureškič, Blaž Celarec ... to je za neki drugačen dokumentarec, ki bi bil brez besed, spregovorili bi le njihovi ritmi.« Drugi glasbeni dokumentarec, ki ga zanima, bi bil posvečen spremljevalnim pevkam. To so ideje, ne ve pa, ali se bo kaj od tega uresničilo.

Dokumentarec o Albaniji

Za letos Dušan Moravec pripravlja socialno obarvan film, za katerega upa, da mu ga bo uspelo posneti. »Z evropskimi sredstvi delamo mednarodno produkcijo, dokumentarec o krvnem maščevanju v Albaniji. Če bo le šlo vse skozi. Dobili smo super zveze v Albaniji in imamo vse prav nastavljeno. Na Kosovem bomo delali z Anico Mikuš Kos, psihiatrijo in predsednico Slovenske filantropije, ki po svetu skrbi za psihosocialno pomoč otrokom na kriznih območjih. Zdaj že deset let dela na Kosovu in ima izjemne rezultate. Socialne teme me zanimajo, ker so pereče, močne in se te dotaknejo, ne moreš iti mimo njih.«