Tiskane izdaje
Cankarjev dom v sklopu kulturno-umetniškega programa letno obišče približno 350 tisoč obiskovalcev. Okoli 45 tisoč med njimi je obiskovalcev največje jesenske kulturne prireditve v prestolnici – Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala.
Pred njegovim imenom letos stoji številka 28. Oblikovalci Liffovega logotipa so tako v skladu s trdoživostjo in samoumevnostjo te prireditve osmico lahko enostavno prevrnili in dobili znak za – neskončnost ... No, za letos bo omejena med 8. in 19. november.
V svojih osnovnih gabaritih festival, ki ga enajsto leto vodi programski direktor Simon Popek, prinaša raznolik razgled nad kondicijo sedme umetnosti iz tako rekoč celega sveta. Pri tem ponuja tako bolj ali manj razvpite festivalske uspešnice kot manj znane filmske delikatese, tako avtorske kot tematske retrospektive, pa seveda v tekmovalnem sporedu, ki je glavno srce vsakega festivala, prvence in druge filme v karieri avtorjev.
Prvi vodomec je šel leta 1996 v roke ameriškemu režiserju Tomu DiCillu za film Živeti v pozabi, lanski pa srbski režiserki in igralki Mirjani Karanović za film Dobra žena. Ob tem velja omeniti, da nagrado že vsa ta leta sponzorira Telekom Slovenije, ki je med redkimi zgledi dolgoletnega in zvestega sodelovanja med gospodarstvom in kulturo pri nas.
Festival bo letos odprl film italijanskega režiserja Luca Guadagnina Pokliči me po svojem imenu, ki po Popkovih besedah velja za enega najlepših filmov leta in primer žlahtnega, izrazito čustvenega italijanskega filma. Gre za ljubezensko zgodbo med fantoma, postavljeno v poletno vročino idiličnega italijanskega podeželja.
Guadagninov film bo sicer prikazan v programskem sklopu Predpremier, pogojno rečeno najbolj »komercialni« sekciji festivala, v kateri se običajno znajdejo prejemniki canskih, beneških, berlinskih in še kakšnih drugih nagrad. Njihov skupni imenovalec pa je tudi ta, da so jih za predvajanje odkupili naši distributerji. Med njimi si bo tako mogoče ogledati z veliko nagrado canske žirije in žirije filmskih kritikov ovenčan film 120 utripov na minuto maroškega režiserja Robina Campilla, cansko nagrado žirije Brez ljubezni Rusa Andreja Zvjaginceva in film Obupana Fatiha Akina, prejemnika canske nagrade za najboljšo žensko vlogo. Potem so tu med drugimi še canski najboljši scenarij, film Ubijanje svetega jelena Grka Yorgosa Lanthimosa, beneški zlati lev Oblika vode Guillerma del Tora, beneška velika nagrada žirije Foxtrot Izraelca Samuela Maoza, film Ko izgubiš vse francoskega scenarista in režiserja Xavierja Legranda, prejemnik beneške nagrade za režijo in berlinski zlati medved O telesu in duši madžarske režiserke Ildike Enyedi. V Predpremierah bodo prikazani še filmi Michaela Hanekeja Srečen konec, Pokvarjeno predmestje Georga Clooneya ter Žarek v srcu Claire Denis, pa tudi trije slovenski, Družina Roka Bička, Ivan Janeza Burgerja in Slovenija, Avstralija in jutri ves svet Marka Naberšnika.
Družina Roka Bička bo eden od treh slovenskih filmov na letošnjem Liffu.
Sekciji Fokus in Retrospektiva sta tokrat posvečeni francoskemu filmu. Retrospektiva bo pregledala klasični francoski krimič, v sedemdesetih letih izjemno čislan žanr, v katerem so nastopali največji francoski igralski zvezdniki. Fokus pa bo predstavil sodobno francosko kriminalko, filme, ki bivajo nekje med velikimi kino centri, za katere so preveč intelektualistični in art kinematografi, za katere so preveč žanrski. V obeh primerih pa gre za izjemna žanrska dela, pregnetena z aktualnimi in družbenokritičnimi temami.
Jugoslovanski film čudežnega leta 1967 je letos vzela v precep sekcija Posvečeno. Poklanja ga petdesetletnici obodbje, ko je jugoslovanski film sodil na evropskih vrh, relativno svobodno dihal in izoblikoval poetike nekaterih najmočnejših avtorjev. Videli bomo lahko enajst filmov, od Breze Anteja Babaja, v katerem je v glavni vlogi nastopila Manca Košir, Grajskih bikov Jožeta Pogačnik, Ko bom mrtev in bel ter Prebujenja podgan Živojina Pavlovića, Ljubezenski primer ali tragedija poštne uslužbenke Dušana Makavejeva do Malih vojakov Bahrudina Bate Čengića, Na papirnatih avionih Matjaža Klopčiča in Zbiralcev perja Aleksandra Petrovića. Celotna učna ura iz zgodovine jugoslovanskega filma bo predvajana s filmskega traku.
Kralji in kraljice ter Panorama svetovnega filma prinašajo dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma ter neodkupljenih festivalskih favoritov, Ekstravaganca nekoliko drznejše filme za gledalce, ki pričakujejo posebne filmske izkušnje, festivalski program pa zaokrožujeta še sekciji Evropa na kratko z najboljšimi festivalskimi kratkometražci in Kinobalon, namenjen publiki med 7. in 14. letom.
