Film praznuje 120 let

28. decembra leta 1895 sta brata Auguste in Louis Lumière v Parizu pripravila prvo javno filmsko projekcijo.

Objavljeno
28. december 2015 14.49
V. U.
V. U.

28. december leta 1895 se je v kulturno zgodovino vpisal kot rojstni datum sedme umetnosti. Filma. Na tisti dan, bil je četrtek, sta brata Auguste in Louis Lumière, izumitelja in podjetnika, ki sta patentirala več tehnologij snemanja in projekcije filmov, med njimi perforiran rob filmskega traku in napravo cinématographe (kamero in projektor v enem), v pariškem Salonu Indien du Grand Café pripravila prvo javno projekcijo.

Na njej sta premierno predstavila deset kratkih, okoli 50 sekund trajajočih filmov, vključno z Odhodom iz tovarne, kratkim posnetkom skupine delavcev in delavk ob zapuščanju tovarne Lumière na obrobju Lyona, ustvarjenim 19. marca leta 1895, ki mu priznavajo položaj prvega kdajkoli posnetega pravega filma. Pred natanko 120 leti je bil tudi prvi na sporedu projekcije.

Izum brez prihodnosti?

28. december leta 1895 ni bil le rojstni dan filmskih predstav, pač pa tudi – vstopnic zanje. Že prva javna projekcija namreč ni bila zastonj. Ogled je bil plačljiv.

Brata Lumière sta sicer menila, da je izum filma nekaj, kar ne bo imelo prihodnosti, zato kamere nista želela prodati kakemu nesojenemu filmskemu kolegu. Vrnila sta se k fotografiji, kar je bilo področje, iz katerega sta izšla – na začetku kariere sta delala v očetovem fotografskem podjetju –, in med drugim patentirala proces izdelave barvnih fotografij. Njuno podjetje je postalo eno pomembnejših proizvajalcev fotografske opreme v Evropi.

Tukajšnji prostor se je s prvimi gibljivimi slikami in prvimi metri posnetega filmskega traku v filmsko zgodovino vpisal le desetletje po pionirski pariški projekciji. Z leta 1905 posnetimi kadri Karla Grossmana v Ljutomeru.