Tiskane izdaje
Neonski demon (2016), nova mojstrovina danskega žanrskega genija Nicolasa Windinga Refna, je visoko stilizirana in provokativna moderna pravljica o nedolžnem dekletu iz malega mesta, ki se poda v temačen in izprijen gozd losangeleškega modnega sveta. Tam pa seveda nič ni tako, kot se zdi na prvi pogled.
Že v uvodnem kadru, pri katerem smo v dvomih, ali gledamo prizorišče zločina ali modni set, nam režiser jasno namigne, da podobe, ki jih gledamo na platnu, niso nujno vedno to, za kar jih imamo, in da se za lepimi obličji skrivajo tudi zelo grde resnice. Omenjeni prizor nam da subtilno okusiti tudi zloveščo atmosfero, ki se med filmom postopoma stopnjuje.
Za Refna, ki ga večina izmed nas pozna predvsem po nasilnih in testosterona polnih filmih, kot so Bronson (2008) Valhalla Rising (2009) in Vozi (2011), se izlet v svet visoke mode z najstniško glavno protagonistko v angelski podobi Elle Fanning - mlajše sestre bolj znanje Dakote Fanning - zdi vsaj malo nenavaden. Ampak tudi tu stvari niso take, kot se zdijo na prvi pogled.
Znano je namreč, da danski režiser, ki sicer izhaja iz filmske družine: njegova mama je direktorica fotografije, njegov oče pa montažer - med drugim je zmontiral tri najboljše filme Larsa Von Trierja, Lom valov (1996), Plesalka v temi(2000) in Antikrist (2009) -, s svojimi filmi finančno ni ravno najbolj uspešen. Denar zato služi s snemanjem modnih reklam, pri čemer se mu je porodila tudi idejo za horror film postavljen v modni svet.
Podkast lahko poslušate tudi s klikom na to ilustracijo:
Neonski demon se začne dokaj linearno, s skorajda parabolično zgodbo o losangeleški modni industriji, ki kot po tekočem traku žre svoje otroke. Nekje na drugi polovici pa se po seriji nenavadnih in presenetljivih pripovednih zasukov spremeni v peklensko zajčjo luknjo, v kateri ne manjka krvi, nasilja, okultnosti, čarovništva, nekrofilije, kanibalizma in kar je še podobnih stvari, ki se spodobijo za dober horror film. Recimo Keanu Reeves, ki z nožem v roki hoče nekomu prerezati grlo, in nevarne eksotične zveri, ki se ponoči plazijo v poceni motelske sobe.
Groza v Neonskem demonu izhaja tudi iz lepote oziroma iz dejstva, da je moderna družba patoloških narcisov bolestno obsedena z zunanjo podobo. Lepota in mladost imata v današnji družbi izjemno veljavo, hkrati pa zastrašujoče omejen rok trajanja, s čimer se vsakodnevno soočajo protagonistke Refnovega filma. Ne glede na to, kako uspešne so pri svojem delu, jih vsakodnevni strah, da jih bo na modni pisti zamenjala mlajša kolegica, dobesedno požira od znotraj.
Vprašanje, ki se zastavlja skozi film, je tudi, kdo oziroma kaj je pravzaprav ta naslovni neonski demon? Najbolj verjeten odgovor se glasi: Los Angeles. Mesto sanj, ki se spreminjajo v nočne more in mesto neizprosne zvezdniške industrije, ki ga je v filmu Poti k zvezdam (2014) izvrstno razgalil že David Cronenberg. Los Angeles je hudič, ki v zameno za uspeh zahteva tvojo dušo. Los Angeles je hudič, ki ti nadane rdeče čeveljce, s katerimi odplešeš v smrt. Vsaj tako se zdi na prvi pogled.
Neonski demon bo na ogled v sklopu letošnjega festivala LIFFe, za več filmskih priporočil pa lahko poslušate podkast FilmFlow, v katerem vam Ana, Bojana, Maja P in Maja W razkrijejo tudi svoje festivalske favorite.
***
Podkast FilmFlow
Dvakrat na mesec se Bojana Bregar, Maja Peharc, Ana Šturm in Maja Zupanc zberemo ob mikrofonu, srebamo kavo in debatiramo o svojih filmskih obsesijah. Tako že nekaj let nastaja FilmFlow, podkast o filmu in popularni kulturi, v katerem se posvečamo filmski produkciji, ki pri nas običajno ni deležna večje medijske pozornosti, prostor pa namenimo tudi slovenski filmski sceni. Družita nas gostobesednost in cinefilija, zabava pa nas dejstvo, da so naši okusi povsem različni. Ne bojimo se ničesar, razen strahu samega − in potencialno tega, da bi na svetu zmanjkalo kave. Ter filmov.
Foto: Žiga Stanovnik
