Tiskane izdaje
Konec leta je ponavadi namenjen družinskemu maratonu božičnih filmov, ekipa FilmFlowa pa se je odločila, da je decembra čas za malo bolj krvavo tradicijo natriletnega kolobarjenja s trupli, ki vsevprek padajo pod ostrimi rezili in srebrnimi ali utravijoličnimi metki sejalcev smrti. Govorimo o seriji filmov Podzemlje, o moderni gotski sagi o tisočletni vojni med vampirji in volkodlaki oziroma likani, ki na filmskih platnih od mrtvih vstane vsaka tri leta.
Prvi del franšize, Podzemlje (Underworld, 2003), kritiško sicer ni bil uspešen, a je zaradi premišljene gradnje filmskega sveta, dodelanega vizualnega sloga in še kar zanimive zgodbe, v katero je vpleteno ravno prav zgodovine in mitologije, kmalu dobil kultni status.
V filmu ne gre za klasično bitko med dobrim in zlim, pač pa so tako vampirji kot volkodlaki v resnici negativci. Vampirji na eni strani predstavljajo staro plemstvo, omiko in tradicijo, likani pa 'delavski razred', neuke primitivce. Na njihov večni boj je tako mogoče gledati tudi skozi razredno perspektivo.
Podkast lahko poslušate tudi s klikom na to ilustracijo:
Osnovni konflikt sage je shakespearjanski: prepovedana ljubezen med vampirko in volkodlakom, ki pripelje do vojne. Zgodba je postavljena v temačen modro-monokromatski gotski svet vzhodne Evrope, kar poskrbi za posebno zgodovinsko in hkrati apokaliptično vzdušje. Film odlikujejo tudi dinamične akcijske sekvence, ki se odvijajo s tempom računalniških igric in vizualno referirajo na Matrico (The Matrix, 1999).
H kultnemu statusu prvega filma je zagotovo pripomogel tudi vampirski seksapil britanske igralke Kate Beckinsale, ki je za glavno vlogo ledeno hladne, samozadostne bojevnice Selene oblekla bojevniški korzet in vojaške škornje ter v hipu postala ena izmed najbolj intrigantnih ženskih akcijskih junakinj. Vlogo vodje likanov, Luciana, je prevzel še en izjemen britanski igralec, Michael Sheen, najmogočnejšega vamprirja Viktorja pa je upodobil legendarni Bill Nighy.
Fotografije: Promocijsko gradivo
Podzemlje je neodvisno producirana franšiza; prvi film je bil narejen za vsega 22 miljonov dolarjev, zalužil pa je petkrat več, kar je posledično pripeljalo do nadaljevanja. Podzemlje: Evolucija (Underworld: Evolution, 2006) je sledil uspešnemu receptu prvega filma, v tretjem delu, Podzemlje: Upor likanov (Underworld: Rise of the Lycans, 2009) se podamo v predzgodbo prvih dveh delov, četrti film Podzemlje: Prebujenje (Underworld: Awakening, 2012) pa izgubi zgodovinsko in mitološko ozadje in s tem tudi tudi kompas celotne serije. V petem delu Podzemlje: Krvave vojne (Underworld: Blood Wars, 2016) je naša najljubša superjunakinja, v lateks oblečena in do zob oborožena kickass bojevnica Selena spet v odlični formi in kot vedno razdvojena med svetom vampirjev in volkodlakov.
Peti del je tudi prvi, v katerem se je na režiserskem stolčku znašla ženska. Krvave vojne so filmski prvenec nemške filmarke Anne Foerster, ki je sicer bolj poznana kot direktorica fotografije in specialistka za posebne učinke; pri filmih Dan neodvisnosti, Godzilla in Dan po jutrišnjem je sodelovala z režiserjem Rolandom Emmerichom, režirala pa je tudi štiri dele priljubljene serije Outlander.
Foersterjeva, sicer ljubiteljica prvih dveh delov Podzemlja, se je vrnila h koreninam; peti del je tako vizualno kot na ravni zgodbe najbliže prvemu filmu, na njem pa Anna pusti tudi svoj pečat. V zgodbo doda novo lokacijo, vampirski samostan na severu in nov 'rod' belih vampirjev, večino glavnih vlog in pomembnih funkcij v zgodbi pa prevzamejo ženske protagonistke, kar v vzpostavi posebno dinamiko.
Skratka smer, v katero se odvija franšiza, nam je všeč in veselimo se tudi že šestega dela Podzemlja, ki − upamo − pride čez tri leta. Ker pa je do 2019 še daleč, vam v novem podkastu raje povemo, katerih filmov se najbolj veselimo v letu 2017, ter vam po filmsko zaželimo vznemirljivo in dramatično novo leto s srečnim koncem.
***
Podkast FilmFlow
Dvakrat na mesec se Bojana Bregar, Maja Peharc, Ana Šturm in Maja Zupanc zberemo ob mikrofonu, srebamo kavo in debatiramo o svojih filmskih obsesijah. Tako že nekaj let nastaja FilmFlow, podkast o filmu in popularni kulturi, v katerem se posvečamo filmski produkciji, ki pri nas običajno ni deležna večje medijske pozornosti, prostor pa namenimo tudi slovenski filmski sceni. Družita nas gostobesednost in cinefilija, zabava pa nas dejstvo, da so naši okusi povsem različni. Ne bojimo se ničesar, razen strahu samega − in potencialno tega, da bi na svetu zmanjkalo kave. Ter filmov.
Foto: Žiga Stanovnik
