Tiskane izdaje
Še včeraj je bila žirija festivala slovenskega filma neodločena, med katere filme bo razdelila vsaj 12 nacionalnih filmskih nagrad. In glede na »pisano« sestavo strokovne žirije, je težko ugibati o njenih soglasnih favoritih. Sestavljajo jo namreč režiser Mitja Okorn, igralec Demeter Bitenc, producentka Hanka Kastelicova, igralka Zvezdana Mlakar in direktor fotografije Valentin Perko, ki imajo takole počez precej različne kvalitativne vatle. Res je tudi, da očitnih zmagovalcev letos ni.
Seveda v produkcijskem smislu izstopa Naberšnikov Šanghaj. Z njim nam je v tem pogledu uspel Hollywood ali vsaj Bollywood, ker gre ravno za barvito družinsko sago. Generacija 71 ima zanimivo igrano-dokumentarno-animirano formo v stilu Valčka z Baširjem. Evgena Carja bi za vlogo v filmu Srečen za umret utegnila osrečiti vesna za najboljšo moško vlogo. Čeprav je s svojo karizmatičnostjo očaral tudi Visar Vishka v Šanghaju.
Scenografija je izstopala v Pevčevih Vajah v objemu, zvok v Škafarjevi meditaciji Deklica in drevo, glasba v tesnobni metaforični miniaturi Jana Cvitkoviča Sto psov. Potencialna nagrajenca bi bila lahko tudi Živa Petrič, ki je v svojem kratkem filmu Fuck Machine formalno izvirno precej eksplicitno vizualizirala nizkotnost Bukowskega in Miha Knific s svojo prikupno animirano Pikapolonico, ki noče odrasti.
Ne bi pa nas presenetilo, če bi si žirija privoščila kakšen subverzivni preobrat in z eno pomembnejših vesen nagradila na primer nadvse duhovito 46-minutno nadaljevanje Vandotove trilogije Kekec, tri dni pred poroko, v režiji študenta AGRFT Jake Šuligoja.
S podelitvijo nagrad se bo nocoj sklenilo tudi filmsko poletje, ki se konec maja začne v Izoli na Kinu Otok in konča v Portorožu na revijalnem pregledu domače kinematografije.
