Tiskane izdaje
Pod naslovom, ki v sedanjih razmerah vzbuja več skepse kot pričakovanja, namreč Trajnostni razvoj slovenske kinematografije, se je danes v okviru portoroškega filmskega festivala odvijal strokovni posvet z mednarodno zasedbo. Nastopili so Anglež Jonathan Oslsberg, strateški svetovalec za evropsko filmsko industrijo, Simon Perry, neodvisni producent (mnogih pomembnih filmov, kot so Igra solz, Pred dežjem, Nikogaršnja zemlja ...) in do nedavnega direktor irskega filmnskega sklada, Čedomir Kolar, znani producent hrvaškega rodu, ki že desetletja deluje v Franciji, Hrvoje Hribar, direktor hrvaškega avdiovizualnega centra, ki je ta center postavil na noge in ga zdaj uspešno vodi (Hrvaška posname na leto vsaj deset filmov), in direktor slovenskega Filmskega centra Joško Rutar. Povabljen je bil tudi minister Žiga Turk, a ni prišel, prav tako ni bilo vabljenega predstavnika s finančnega ministrstva.
Medtem ko so vsi gostje po vrsti in vsak iz svoje skušnje zagotavljali, kako je, prvič, filmska produkcija določene države pomembna za imidž in simbolno težo te države, in drugič, kako tesno je urejenost filmske produkcije v manjših in nam primerljivih državah odvisna od urejene politične podpore - kažejo vsi podatki o aktualnem položaju slovenske kinematografije ravno v nasprotno smer.
V drugem delu razprave, ki je bila namenjena izvenproračunskim virom financiranja, je bilo govora predvsem o razmeju med slovensko filmsko produkcijo in RTV Slovenija. Že dolgo se nacionalka namreč otepa predloga, da bi k nastajanju slovenskega filma prispevala 2 odstotka iz svoje naročnine, čeprav je naša javna televizija pri produkciji seveda pogosto že navzoča kot koproducent (s tehničnimi, kadrovskimi in marketinškimi vložki). No, trenutno, ko televiziji grozi znižanje prispevka za 10 odstotkov, je ta debata še bolj absurdna. Prišel je generalni direktor RTV Marko Filli in na očitke odgovarjal zelo nazorno. Ko je Hrvoje Hribar koristnost televizijskih investicij v avdiovizualni program primerjal s koristnostjo nakupa nepremičnin in ko so sploh padale razne gospodinjske primerjave, mu je direktor odgovoril, da tudi otroku, ki nima kruha, ne bomo najprej kupovali knjig.
Kako daleč je trenutno zavožena vsa slovenska avdiovizualna proizvodnja, je najbolj neposredno signaliziral urednik z RTV Jani Virk, ki je takole apeliral: če ne bodo takoj stopili skupaj ustrezni ljudje in insutucije, bo do katastrofe prišlo že pomladi, ko zaradi pomanjkanja denarja nihče več ne bo delal filmov - ne Filmski center in ne RTV. Še dobro, da ni bilo ministra!
