» Hitri in drzni « slovenski kinematografi

Filmski poznavalec in publicist Samo Rugelj pravi, da je obisk kina danes odvisen od več faktorjev; od tega, kako se upravitelj kina potrudi opozoriti na svoj program, do tega, kako močna je lokalna filmska industrija, ki lahko privablja občinstvo. V mnogih evropskih kinematografih prav domača filmska produkcija računa na soliden obisk. Število obiskovalcev je po Rugljevem prepričanju nazadnje odvisno tudi od tega, kako se je mlada publika prilagodila hollywoodskemu trendu mreženja stripovskih adaptacij, kot so Maščevalci ali Vojna zvezd, ki ima in bo – kot kaže – dobila številna nadaljevanja. V Sloveniji, denimo, super junaki tradicionalno nimajo močne baze navdušencev.

Filmski strokovnjak in kritik Marcel Štefančič Jr. pa dodaja, da kino ni več glavni vir zaslužka hollywoodske filmske industrije. »Kino ima ta industrija za marketing, blockbusterji so le način, kako ljudi zvabiti k potrošnji celotne verige dobrin: od video iger do igrač, in kako film prodati na druge platforme (DVD, televizija, spletni ponudniki itd.).«

Petdeset odtenkov

V Sloveniji je letos največ obiskovalcev privabila mehka erotična pravljica Petdeset odtenkov sive. In sicer si je po vseh slovenskih kinematografih film ogledalo več kot 135.000 ljudi. V multipleksih Cinplexx je po obisku sledila avtomobilska akcija Hitri in drzni 7, trenutno pa je velik hit otroški film Minioni. Zelo podoben odziv obiskovalcev so zabeležili v Koloseju, le da je tam na tretjem mestu po gledanosti film Jurski svet. Ta kinematograf se je že pred časom znašel v finančnih zagatah, že leta pa je bil deležen kritik zaradi propadajoče infrastrukture in nazadnje, od spomladi leta 2014, zaradi nepredvajanja filmov, ki jih distribuira Blitz – teh pa je okoli 40 odstotkov vseh filmov na trgu. A kot zagotavljajo v SIP nepremičninah, ki imajo v lasti Kolosejev kompleks, se pripravljajo na obnovo tega kinematografa.

Cineplexx se s svojim obfilmskim programom prilagaja spremenjenemu načinu gledanja filmov, ponuja na primer prenose dogodkov v Metropolitanski operi, baletne predstave Bolšoj teatra in številne druge dogodke.

Ljubljanski Kinodvor s produkcijo kakovostnega svetovnega filma velja za filmsko zgodbo o uspehu. Letos je v sedmih mesecih na 1239 projekcij privabil 77.573 gledalcev. Največ gledalcev – 4669 – si je ogledalo film Višja sila Rubena Östlunda. Tudi v tem kinematografu, ki sodi v slovensko art kino mrežo, poskušajo oglede filmov nadgraditi. Še posebej izstopa sistematični program pogovorov s filmskimi strokovnjaki in ustvarjalci.

Soliden obisk naj bi beležil tudi nekaj mesecev odprti Kino Bežigrad. S tem solo projektom filmskega ljubitelja Edisa Vukalića smo lahko v Ljubljani po skoraj enem letu spet gledali filmske uspešnice, ki jih distribuira Blitz.

Multi in minipleks

Kakšen je torej položaj filmske kulture pri nas? Rugelj ugotavlja, da ima zahtevnejši kino ljubitelj s sedanjo infrastrukturo – Kinodvor, Cankarjev dom, Kinoteka, Kino Bežigrad in Kolosej – na voljo dovolj dober in raznolik kino spored.

Slika kinematografov v prestolnici se bo v naslednjih letih spremenila. Cineplexx, ki upravlja šest multipleksov po večjih slovenskih mestih, še vedno načrtuje odprtje modernega multipleksa tudi v Ljubljani. Kje in kdaj naj bi začel delovati, za zdaj še ni znano. Širil naj bi se tudi Kinodvor. Z ustanoviteljico zavoda Mestno občino Ljubljana namreč še naprej načrtujejo nov mestni minipleks s tremi manjšimi in eno večjo kinodvorano. In sicer naj bi bil ta umeščen v podhod Ajdovščina. Tudi časovnica tega projekta je trenutno še neznana.

Nova ljubljanska banka (NLB) si prizadeva za stečaj družbe Kolosej kinematografi. Njegova prodaja kompleksa kinodvoran podjetju SIP nepremičnine se zdi namreč sporna iz več razlogov. Banka opozarja na neobičajen štiriletni rok za plačilo kupnine v višini 15 milijonov evrov in DDV. Poleg tega je lastnik podjetja Kolosej kinematografi Sergej Racman SIP-u stavbo izročil brez kakršnega koli nadomestila ali odškodnine za uporabo objekta do plačila kupnine ter brez soglasja hipotekarnih upnikov. S to potezo je Racman upnici NLB preprečil prodajo nepremičnine. »Dolžnik oziroma njegovo poslovodstvo sta z odtujitvijo premoženja na insolventno družbo SIP nepremičnine, od katere ni mogoče pričakovati plačila kupnine, oškodovala tako dolžnika kot tudi njegove upnike, zato je NLB na pristojni državni organ tudi že vložil kazensko ovadbo,« še izpostavljajo v banki.

Da je šlo pri prodaji nepremičnine za oškodovanje upnikov, je ocenila tudi nekdanja prisilna upraviteljica Andreja Terpotec. Sodišče je izvedenki naložilo, naj ugotovi tudi, ali bo Kolosej kinematografi v naslednjih letih dejansko prejel podnajemnine za prostore v kompleksu Arena, ki jih oddaja. NLB namreč skrbi, da Racmanovi podnajemniki niso sposobni plačevati najemnin, oziroma da mu po plačilu najemnine družbi BTC, ki mu daje v Areno v najem, ne bo ostalo nič denarja za poplačilo upnikov. Družba navadnim upnikom, ki so prijavili za 28 milijonov evrov terjatev, predlaga 96-odstotni odpis terjatev, štiri odstotke pa bi jim poplačala v sedmih letih.

Sodišče bo sicer jeseni odločalo tudi o stečaju družbe Kolosej zabavni centri, ki je v preteklosti upravljala s kinocentri v Ljubljani, Mariboru in Kranju, zdaj pa bdi le še nad Kinom Komuna. Prisilni upravitelj družbe Bojan Klenovšek in največja upnica NLB sta namreč prejšnji mesec vložila ugovor proti vodenju prisilne poravnave. Kot razlog za ugovor navajata odpoved najemne pogodbe za lokal Loggia v Kopru in neizvedbo digitalizacije kinodvorane v Kinu Komuna, zaradi česar ne gre pričakovati predvidenih prihodkov. Direktor Koloseja zabavni centri Zoran Hrovatin v zadnjem poročilu navaja, da bo z aneksom z Mestno občino Koper podaljšal najemno pogodbo. Kolosej zabavni centri imajo do navadnih upnikov 40 milijonov evrov terjatev, po predlogu pa bi jih poplačali 1,5 odstotka v šestih letih.