Igra prestolov: Ostro (5. sezona, 8. del)

Vas zanima, kateri ključni dogodki so zaznamovali osmi del nove sezone priljubljene serije? Berite naprej, vsak ponedeljek.

Objavljeno
01. junij 2015 15.27
Igor Harb, Vikend
Igor Harb, Vikend
Velika bitka te sezone je Igro prestolov premaknila iz žanra fantazijskega trilerja z zgodovinskimi temelji v apokaliptično zombijevsko grozljivko, saj napad Belih hodcev na Divježe krepko preseže celo obseg Prešernovega opisa iz Krsta pri Savici: Ne boj, mesarsko klanje! Kot uvod v resnično epski spopad pa smo dobili tudi pet nastavkov za zaključek sezone iz drugih lokacij.


Petkrat ubijanje in politika + enkrat snidenje

»Ubijanje in politika nista vedno ista reč,« reče en grozen otrok groznega očeta drugemu groznemu otroku groznega očeta oziroma Tyrion Lannister edini še živi Targaryenki. A v Igri prestolov zelo zelo pogosto sta. Tudi tokrat. Mati zmajev se za zdaj še uči o tem, kako teče kolesje politike, a že obljublja ubijanje. »Ne bom ustavila kolesa. Zlomila ga bom,« je rekla o vladarjih Zahodnjega.

Tormund z Jonom vkoraka med Divježe in najprej poskusi s politiko. A ko se izkaže, da Gospodar kosti nima smisla za kulturni pogovor, v katerem bi mu dokazali, zakaj je pametno iti z Jonom za Zid, Tormund nekulturno konča svoj politični poskus: s sekiro po glavi.

Igra prestolov je tokrat srečala Žive mrtvece. Ob njih ni nikomur več do politike. In kot da mrtvi niso že dovolj hudi: za njimi pridejo še Beli hodci. Ki jih poleg zmajskega stekla lahko ubije tudi valyrijsko jeklo.

Na politiko se mora zanašati Cersei, čeprav v ječi sanja o krutih načinih, na katere bi pokončala svojo ječarko, eno od privrženk visokega vrabca ali, kot mu reče Cersei, bosonogega kmeta, ki mu je lahkomiselno dala moč v roke.

Sansa ni več sama na svetu. Za Aryo, ki bo kmalu postala sredstvo Boga mnogoterih obličij, sicer ne ve, ampak zdaj ve, da njena mlajša brata nista mrtva. S svojo prepričljivo besedo je namreč Theona prepričala, da ji je povedal resnico. In mu ob tem povedala, da bi mu sama rade volje naredila vse, kar mu je naredil Ramsay.


+1
Katrine je novinarski mikrofon iz serije Oblast (Borgen) zamenjala za meč in se prelevila v starešino Divježev, kjer je bila enako drzna in odločna. »Moji predniki bi mi pljunili v obraz, če bi lomil kruh z vrano,« reče starešina Thenncev. »Moji tudi. Ampak k vragu z njimi. Mrtvi so,« odvrne ona. A za Birgitte Hjort Sørensen je bila to, žal, kot kaže, le epizodna vloga.
(mk)

Meereen

Konec prejšnjega dela sta Jorah in Tyrion stopila pred Khaleesi, zdaj je čas, da se odloči njuna usoda. Tyrion se zaveda, da to ni zgolj intervju za službo, temveč osnova njegove prihodnosti, če jo bo sploh imel. Čeprav ne more iz svoje kože in izpade nekoliko naduto, je boleče iskren v zagovoru pred Daenerys, ko ji poda svoj prvi nasvet, naj se znebi Joraha. Njegova analiza propadlega viteza, njegovih motivov in vpliva, ki ga prinaša s seboj, je natančna in tako pravilna, da je tudi Jorah videti, kot da se z njo strinja, ko sprejme ponovno izgnanstvo. A kot vsak obupanec ima pripravljen še en načrt, ki vključuje bojevanje v areni pred Daenerys in njegov postopoma rastoč sivolusk, zaradi katerega bo nekega dne umrl, hkrati pa je tudi zelo kužen. Medtem se Daenerys in Tyrion podrobneje spoznavata, pri čemer lahko gledalci ugotovimo, da je tudi Daenerys zanimiva sogovornica zanj, čeprav za zdaj daleč od Varysa ali Bronna. A pogovor veliko razkrije: Tyrion meni, da so bili njeni nedavni koraki modri, vendar še ni dojel obsega njenih načrtov z Zahodnjim. Metafora zlomljenega kolesa lahko pomeni zgolj uničenje celotnega plemstva.

Braavos

Arya postane Lanna, prodajalka ostrig, ki se je dvignila iz revščine in gre po Jaqenovem nalogu opazovat pristanišče. Tam proda ostrige neke vrste borznemu posredniku, ki je v osnovi pobiralec stav na uspešnost oziroma dobičkonosnost posameznih tovornih ladij. Tako kot borzni posredniki lahko zaslužijo, ko stavijo, da bodo določene delnice izgubile vrednost in s tem mimogrede uničijo podjetja ali celotna gospodarstva, tudi ta pobiralec stav sodeluje pri uničevanju vrednosti. Ko je neki kapitan stavil, da bo njegova ladja neuspešna, jo je moral potopiti, da bi njegova družina lahko zaslužila. Ko pa pobiralec stav ni izplačal dobitkov družini, se je ta obrnila po pomoč k Hiši črne in bele. Aryina/Lannina naloga je opazovati pobiralca stav ter izvedeti vse o njem, da bi ga nato zastrupila. Njena neimenovana vrstnica v Hiši črne in bele ni prepričana v Aryino pripravljenost, a Jaqen ji je pripravljen dati priložnost, pri tem pa pomenljivo poudari, da je Bogu mnogoterih obličij, ki mu služijo, popolnoma vseeno glede tega.

Kraljevi pristanek

Drugi ljudje so bolj predani svoji veri, kar ugotovi tudi Cersei, ko se njena ječarka ne pusti podkupiti ali zastrašiti. Edini, ki jo obišče, je Qyburn, moister brez verige, ki ga je povišala, ker eksperimentira z znanostjo in se že vso sezono trudi obdržati Gregorja Clegana - Vršaca pri življenju. Novice so slabe: njen stric Kevan vlada kot kraljeva roka, medtem ko se je njen sin, kralj Tommen, v depresiji zaprl v sobane, noben od njiju pa je noče obiskati. Namigne ji, da sta priznanje grehov in prošnja za odpuščanje morda edina rešitev iz ječ,e in čeprav ga jezno zavrne, se kmalu ne izkaže več za neupognjeno, ko mora iz tal srkati vodo, ki ji jo ječarka odreka.

Zimišče

Sansa končno spoznava, da moraš ljudi najprej dobro poslušati, če jih hočeš razumeti in prepričati v svoj prav. Tako iz Theona izvleče resnico o svojih mlajših bratih in začne postopoma lomiti konstrukt suženjske osebnosti Njuha, ki jo je skozi mučenje ustvaril njen mož Ramsay. Ta pa predlaga svojemu očetu Roosu pogumen podvig, napad komandosov na Stannisa. Čeprav Roose zagovarja varnost obzidja, vidi smisel v Ramsayevem načrtu, saj bi tako dvignil moralo med svojimi možmi in si utrdil moč nad brezvoljnimi podaniki.

Zid

Nekoliko severneje Gilly skrbi za Samove poškodbe, ko vstopi Olly, mlad strežaj Jona Snega. Ta se je obrnil na Sama s težavno moralno dilemo, ki jo ima zaradi Jonovega zavezništva z Divježi, saj so mu ti pobili družino pred njegovimi očmi. Sam ga poskuša pomiriti, vendar z njim kljub temu ravna kot z otrokom in povsem spregleda skrite pomene za Ollyjevim vprašanjem. Številni bratje Nočne straže so že izrazili nezadovoljstvo z Jonovo odločitvijo, odgovor, ki ga Olly odnese od tega pogovora, pa je, da mora zaupati v avtoriteto in stati za odločitvami, ki delujejo na dolgi rok. To pa ni nujno skladno z Jonovimi načrti.

Ostro

Jonove načrte pa čaka huda preizkušnja, ko skupaj s Tormundom prispe v Ostro, kjer so zbrani preostali Divježi. Politična pogajanja s starešinami so napeta in mojstrsko posneta, a besedne vojne so zgolj uvod v totalno vojno med ljudmi in Belimi hodci ter njihovo vojsko mrtvih. Režiser tega dela Miguel Sapochnik se je sicer kalil v televizijskih serijah (Zdravnikova vest, Na robu znanosti, Banshee), a ta spopad režira s polnim zanosom grozljivke, od glasbe, ki spominja na Johna Carpenterja (Megla, Stvor, Noč čarovnic), do jasnih signalov tega, kdo ne bo preživel (in celo kako), s polno ironijo ustvarjanja nepričakovanih zavezništev v vihri spopada (Jon in starešina Thenncev) in z izkoriščanjem prepričljive temačnosti zimskega dneva ter zamolklih barvnih kontrastov, ki jih ta pusti. Predvsem pa uspe prikazati vso ponorelost spopada takega obsega, ne da bi gledalec izgubil fokus, saj sledi ključnim junakom in poskrbi, da je ves čas jasno, kam so namenjeni in kaj je njihov cilj. Ključno odkritje je seveda, da tudi valyrijsko jeklo iz katerega je narejen Jonov meč, ki ga je podedoval po svojem predhodniku Mormontu, lahko ubije Belega hodca, a to odkritje ne pomaga prav veliko, ko njihov kralj prikaže, kako preprosto lahko obudi mrtve.

Igra prestolov Z

Medtem ko je približno prva polovica epizode klasičen primer Igre prestolov s pomenljivimi dialogi, spletkami, težavnimi preprekami in smelimi načrti, je druga polovica bliže seriji Živi mrtveci, glede na obseg pa celo filmski (in knjižni) uspešnici Svetovna vojna Z. Velike akcijske scene so v Igri prestolov ponavadi omejene na eno na sezono. Lanski spopad med Divježi in Nočno stražo na Zidu v režiji Neila Marshalla (Pasji vojaki, Sodni dan) je presegel vse pred njim, ko mu je uspelo z neverjetno dolgimi kadri, ki so sledili likom ob obrambnih linijah Zidu, hkrati prikazati obseg bitke in osebne zgodbe posameznikov. Bitka pri Ostrem je bila impresivna, a še ni dosegla tega nivoja, tako da bomo v zadnjih dveh delih še zagotovo priča kakšnim spektakularnim scenam. Glede na to, kako se vsebina čedalje bolj oddaljuje od tiste v knjigah, ne moremo vedeti, kaj točno nas čaka. Vsekakor bomo še pred koncem sezone videli nekakšen razplet na severni fronti, pri Zimišču, ki pa najbrž ne bo klasičen naskok na obzidje, zanimivo bo tudi videti, kakšna bo usoda Jaimeja, Bronna in Peščenih kač v Dorniji, medtem ko bo Cersei skoraj gotovo doživela isto pot kot v knjigi. O razpletu na južni fronti, v Meereenu, pa najbrž dovolj pove naslov naslednjega dela: Ples zmajev.