Prva knjiga o Jamesu Bondu je luč sveta ugledala leta 1952. Istega leta so Elizabeto II. ustoličili za britansko kraljico. V marsikaterem pogledu, ugotavlja berlinski Tageszeitung, obe omenjeni figuri utelešata izgubljeni imperij. Prvi je vohun brez naloge, druga je monarhinja brez podložnikov. Obe sta simbolni figuri nekega imperializma, ki ga ni več.
Deževni evropski otok
Čas po drugi svetovni vojni je za Veliko Britanijo pomenil skrčenje njene vplivne sfere in znatno izgubo moči v mednarodnih odnosih. Sueška kriza leta 1956 je dober primer te izgube – zgodovinarka Jan Moris jo imenuje »zadnji razmah imperialnega mačizma«. Nekdanja supersila je postala deževni evropski otok.
Samo v fikciji je lahko Velika Britanija ostala popek sveta. James Bond je Britancem ponudil fikcijsko alternativo, v kateri je Velika Britanija še vedno pomembna, čeprav jo nenehno ogrožajo zunanji sovražniki.
In kdo bi lahko ta otok rešil? Samo nekdo, ki uteleša britansko tradicijo: nekdo, ki se je šolal na Etonu, uživač, ki vozi aston martina in ki, seveda, nosi smoking, najverjetneje znamke Savile Row. Pogosto ne rešuje samo Otoka, ampak ves svet. V tej meri je mogoče govoriti o geopolitičnem manjvrednostnem kompleksu.
Kraljica in tajni agent
Leta 2012 je kraljica praznovala diamantni jubilej. Ob Temzi se je zbrala množica z milijonom mahajočih zastavic, nadaljnjih deset milijonov je slovesnost spremljalo prek BBC. Istega leta je ob petdeseti obletnici izida prve knjige o Jamesu Bondu v kinematografe prišel film Skyfall, doslej nauspešnejši film o Bondu.
Kaj imajo vsi našteti dogodki skupnega? Slavijo vse, kar je britansko. Britanci potrebujejo Bonda kot še nikoli doslej.
Leta 2012 sta kraljica Elizabeta II. in James Bond prvič nastopila skupaj. Kot del otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Londonu je Daniel Craig v vlogi Bonda pospremil kraljico v helikopterju na njeni poti do olimpijskega stadiona. Nad podložniki, ki so od globokega patriotizma skorajda ihteli, sta poletela nad areno, nad katero sta Craig in spremljevalka, ki je upodobila kraljico Elizabeto II., skočila iz helikopterja s padalom v barvah britanske zastave.
Če hočeš biti priljubljen, se vojskuj
To, kar je Velika Britanija izgubila pri pomenu in političnem vplivu, poskuša premier David Cameron povrniti nazaj. Za državo, ki se nahaja pred možnim izstopom iz Evropske unije, ki sklepa gospodarske pogodbe s Kitajsko in ki diskutira o številnih vojaških intervencijah v tujini, se skoraj zdi, ko da bi se prebudila iz sedemdeset let trajajočega spanja Trnuljčice.
Cameron se je gotovo učil pri Thatcherjevi: če hočeš biti priljubljen, se vojskuj. Toda tako preproste stvari vendarle niso. V številnih glavah širom po svetu Velika Britanija še naprej ostaja majhen otok. Poleg tega Cameronov sen ogroža čedalje bolj levo usmerjena, pacifistična laburistična stranka pod vodstvom Jeremyja Corbyna. Razpoloženje britanske javnosti, ki s čedalje večjim odobravanjem pritrjuje razgradnji jedrskega oborožitvenega sistema Trident, ogroža tudi mesto Velike Britanije med petimi stalnimi članicami varnostnega sveta Združenih narodov.
Petega novembra prihaja v kinodvorane novi Bondov film Spectre. Po vsej verjetnosti bo komercialno najuspešnejši film o tajnem agentu v službi Njenega veličanstva. Kajti domoljubi potrebujejo Bondovo iluzijo kot še nikoli doslej.













