Kino ocena: Sufražetke in Carol

Uporniški manifesto in nežna romanca iz temnejših časov. Vikendova ocena: 4 (od 5).

Objavljeno
18. marec 2016 15.24
Igor Harb, Vikend
Igor Harb, Vikend

Čeprav je Slovenija po zadnjih podatkih Eurostata na prvem mestu v uniji po izenačenju plač žensk in moških, razlike v nekaterih panogah še vedno presegajo 25 odstotkov. Ženske so tudi občutno manj zastopane na vodstvenih položajih in v politiki, a tok zgodovine nas pelje k večji enakopravnosti. Čeprav spremembe prihajajo (pre)počasi, se ni treba ozreti predaleč v preteklost, da vidimo napredek.

Film Sufražetke natančno prikaže ostudnost stanja v Veliki Britaniji pred zgolj dobrega pol stoletja. Tako smo priča zlorabi in šikaniranju na delovnem mestu ter protiterorističnim, nasilniškim in zastrašujočim policijskim metodam ter različnim oblikam družbene izločitve, ki so vse posledica neosnovanega strahu dela populacije pred spremembami. 

Precej bolj stiliziran, a nič bolj prijazen vpogled v petdeseta ponudi film Carol o družbeno prepovedani romanci med ženskama. Pravzaprav imata usodi Carol in Maud, glavne junakinje Sufražetk, precej vzporednic, predvsem pa to, da jima državni družbeno-pravni red zaradi njunega odstopanja od norm ne prizna pravice do skrbi za otroka in jima odreče še materinstvo. Ironično jima moža zatrjujeta, da ju ljubita, a kaj, ko je središče take ljubezni nadzor in strah pred izgubo ugleda.

Vizualno in po tempu sta Sufražetke in Carol zelo različna filma, prvi je jezen manifesto upora, drugi nežna in plaha romanca, a oba s sporočilom o potrebi po enakopravnosti in opozorilom temnejših časov, ki, upajmo, da so za nami. A dejstvo, da kljub odlični izvedbi nista prejela kaj veliko nagrad, pove veliko.