Tiskane izdaje
Človek ima pred volkom prastrah. Ko živali povsem skrči življenjski prostor in mu onemogoči lov, je ta strah povsem na mestu. Volčji totem je veličasten film o zadnjih koščkih narave, kjer je vse v svojem naravnem redu. Potem pa pride napredek in vse uniči. Tokrat napredek diktira Mao Zedonga, predsednik kitajske Partije in države.
Od srede šestdesetih let do srede sedemdesetih let so na Kitajskem na pobudo Mao Zedonga izvajali tako imenovano kulturno revolucijo. Osnovni namen je bil uničiti še zadnje ostanke meščanske miselnosti in popolnoma proletarizirati družbo. To je na eni strani pomenilo nasilje mladinskih Rdečih gard, ki so fanatično verjele v Maovo rdečo knjižico, nad vsem in vsakomur, ki se jim je zazdel premalo proletarski. Na drugi strani pa je pomenila bolj ali manj prisilno selitev velikega števila mestnih ljudi, predvsem intelektualcev, na podeželje, da bi videli, kako je življenje kmečkega proletariata v resnici.Tako leta 1967 oblast pošlje dva študenta, Chena Zhena in njegovega prijatelja, v Notranjo Mongolijo poučevat nomadske Mongole mandarinščino. Polna upanja in veselja nad zaupano jima nalogo se skupaj s tisoči drugih intelektualcev odpravita v stepo na severu Kitajske.
Rdeča knjižica in Volčji totem
Tako se začne svetovna knjižna uspešnica Volčji totem, ki je bila prodana v več kot 20 milijonih izvodih. Njen avtor Lü Jiamin je to precej biografsko delo izdal pod psevdonimom Jiang Rong v strahu, da se mu Partija ne bi maščevala za zapisano zgodbo, saj je kritična do njene vodilne vloge. Njegova identiteta je bila razkrila šele nekaj let po izidu, delo pa velja za eno najbolj popularnih kitajskih romanov po svetu, saj so ga prevedli v več kot 30 jezikov, leta 2009 tudi v slovenščino. Pri nas je bila ena najbolj izposojanih knjig v knjižnicah, v Ljudski republiki Kitajski pa ena od dveh najbolj prodajanjih knjig. Na prvem mestu je znamenita Rdeča knjižica predsednika Maa z njegovimi slovitimi citati, na drugem pa zgodba o študentu, ki je v stepi živel med Mongoli in se zaljubil v krasne živali, ki so tam vzdrževale naravno ravnovesje in postale sovrag proletariata, volkove.
Seveda je ta slovita knjiga našla pot tudi v film, premierno je bil prikazan na februarja letos na European Film Marketu. Prva izbira je bil novozelandski režiser Peter Jackson, znan predvsem po snemanju Tolkienovih del, ki bi bil gotovo kos temu panoramskemu delu. Vendar so se kasneje raje odločili za slovitega francoskega režiserja Jeana-Jacquesa Annauda, ki je znan po svojih filmskih uspešnicah. Njegov prvenec je krasna črna komedija Črno-belo v barvah ter razvpita filma Ime rože ali pa sedem let v Tibetu. Slednji film je na Kitajskem še vedno prepovedan, vendar pa so se kitajski producentje vendarle odločili zanj, saj ima veliko izkušenj s snemanjem filmov, v katerih v pomembni vlogi nastopajo divje živali. Film Volčji totem je imel proračun 40 milijonov dolarjev, snemali so ga pa v Notranji Mongolji, tam, kjer se knjižna zgodba tudi dogaja.
Veličastnost divjih živali
Ker so volkovi glavni igralci v filmu, je nekaj let tri generacije pravi mongolskih volkov uril kanadski trener Andrew Simpson. Producentu filma Wangu Weiminu sprva nikakor ni uspelo zagotoviti pravih živali in se je že skoraj odpovedal snemanju. Ko pa je videl Simpsonovo ime v francoskem filmu Volk, je to rešilo projekt. »Ko je režiser filma poklical Simpsona, je ta bil za nekaj trenutkov tiho, nato pa je dejal, da je kar tri leta čakal, da ga pokličejo,« se spominja Weimin.
Tako Simpson kot tudi Jean-Jacques Annaud sta prebrala knjigo Volčji totem kmalu po izidu in sta oba bila prepričana, da bosta tako ali drugače sodelovala pri njegovi filmski upodobitvi. Film Volčji totem je nastajal tri leta, 72-letni Annaud pa je neizmerno užival na terenu v Notranji Mongoliji, kjer je oboževal volkove, oni pa njega. O krutosti v filmu in v volčjem krdelu pa je povedal, da je v tem njihova moč. »Trop petih volkov zlahka zdesetka čredo, v kateri je tisoč ovac. Ko nov volk izzove vodjo krdela, se običajno konča tako, da je novinec mrtev ali pa prizna nadmoč vodje. Slednji ima običajno tudi eno nogo manj. To je podobno kot v Cannesu v restavraciji hotela Majestic. To je krut in krhek svet ambicioznih. Tvoja usoda se zapečati v nekaj sekundah, najprej te obliznejo tisoči, na koncu pa si ob eno nogo,« se je pomenljivo pošalil.
Volčji totem je panoramski film
Kulturna devolucija
Chen Zhen je Han, predstavnik večinskega naroda na Kitajskem, ki se hitro prilagodi stepskemu življenju med pastirskimi Mongoli. Slednji še vedno živijo po starodavnih izročilih in navadah, navkljub temu, da živijo že cela desetletja v državi socializma. Ta se v njihovem življenju kaže v obliki državnega aparatčika, ki slepo izpoljnuje ukaze Partije, kar vodi v katastrofo.
Mongoli, neuklonljivi prebivalci stepe, vojščaki, pastirji, živijo v mirnem sožitju z volkovi in pazijo, da ti niso lačni. Sit volk ne bo napadel njihovih ovac, ne njihovih konj, ne njihovih vasi. Zato Mongoli volkovom vedno pustijo dovolj pobitih stepskih antilop, ki jih ti hranijo globoko zmrznjene v stepi, da niso lačni. Ko za ta naravni zamrzovalnik zve lokalni partijec, ukaže odpeljati vse zmrznjene antilope. Na drugih koncih Kitajske zaradi »odličnega« načrtovanja kmetijske proizvodnje namreč vlada lakota. In tako se začne vrtinec dogodkov.
Volkovi začno stradati ter napadejo in pobijejo vse vojaške konje, ki jih je Partija zaupala v varstvo Mongolom. Ti naj bi tudi bili krivi za ta volčji masaker, ker jih tudi preveč tolerirajo in se pri tem vedno zgovarjajo na Tengerja, mongolskega nebesnega boga. Zato oblast ukaže pobiti vse volčje mladiče, česar se Mongoli nerado lotijo. Ti kruti poboji spodbudijo Chena Zhena, da si skrivoma prisvoji enega mladiča in takrat se začne proces kulturne revolucije, vednar v obratni smeri. Volkec in pa Mongoli, še posebej vodja plemena, ki redno natresa starodavne ljudske modrosti, tega zagnanega meščana počasi spreminjajo v človeka valovitih panoramskih step, ki tako v knjižni kot v filmski različici delujejo dih jemajoče.
Volčji totem je panoramski film o vse težjem sobivanju človeka in živali, o nepovratnem spreminjanju in uničevnaju naravnega okolja. Film o poginu tropske živali, kot je volk, od katerega so Mongoli prevzeli svojo taktiko gverilskega vojskovanja, prinaša vse bolj aktualno sporočilo. Sožitje volkov in Mongolov je več kot očitno, in volkovi so tudi prispodoba za izginjanje Mongolov in njihovega tradicionalnega nomadskega življenja v svobodni in kruti stepi. Volka strpajo v kletko, Mongola pa v hišo. In ko bo umrl zadnji stepski volk, bo konec tudi z nami.
