Tiskane izdaje
Ljutomer – Kljub finančni krizi poletnih festivalov, ki je poleg Lenta vsebinsko bistveno zožila tudi blejski filmski festival, se Prleki ne dajo. Očitno na zdravih temeljih grajen Grossmannov filmski festival prihodnji teden v vsej svoji grozljivosti starta že enajstič zapored.
Grossmannov festival fantastičnega filma in vina tudi letos ostaja najpomembnejša kulturna prireditev Prlekije oziroma Pomurja. Enajsta edicija festivala, ki ga volontersko ustvarja skupina ljudi okrog Boruta Horvata, Petra Bezneca in Tomaža Horvata, bo letos kljub krizi celo izdatno okrepljena.
V letu filma, ki ga je zaradi počastitve stodesete obletnice prvega filmskega zapisa Karla Grossmanna razglasil ljutomerski občinski svet, se je festivalu pridružila tudi lokalna Gimnazija Franca Miklošiča, ki je od ministrstva za šolstvo ravno februarja kot prva srednja šola v državi dobila soglasje za oddelek filmske smeri. Na dvodnevnem znanstvenem simpoziju Slovenski film v sliki, glasbi in besedi bodo gimnazijci pod patronatom častnega odbora, v katerem je med drugim tudi ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, gostili Gorana Vojnovića, Igora Koršiča, Vlada Novaka, Toneta Partljiča, Metoda Pevca in številne druge goste.
Nagrada Udu Kieru
Obletnico prvega filmskega zapisa bo z izdajo zbornika, ki bo bralcem poleg orisa filmske in življenjske poti Grossmanna ter njegovega kolega iz mladosti, avstrijsko-ameriškega režiserja in scenarista Fritza Langa, ponudil tudi sprehod skozi zgodovino prleškega ukvarjanja s filmom, zaznamovala tudi ekipa festivala, ki bo letos nagrado za življenjsko delo podelila častnemu gostu, nemškemu igralcu Udu Kieru.
»Seveda se pri velikem številu gostov vedno kaj malega zalomi, a s pomočjo zvestih partnerjev donatorjev nam je zadevo tudi letos uspelo organizirati tako, da smo zadovoljni,« pravi programski direktor festivala Tomaž Horvat, ki vznik ljubljanskega horor festivala Kurja polt vidi kot dobrodošlo konkurenco: »Konkurenca je vedno dobrodošla, še posebno v Ljubljani, saj si občinstva ne trgamo pa retrospektive se v glavnem mestu zaradi infrastrukture morda lahko naredijo boljše.«
Nad Grossmannovim festivalom je navdušen tudi predstojnik katedre za zgodovino in teorijo filma in televizije na ljubljanskem AGRFT in državni sekretar na ministrstvu za kulturo Igor Koršič: »Sodeč po programu, vzporednih dejavnostih, mednarodni odmevnosti in po številnih kar najbolj uglednih gostih tudi iz tujine, po odzivu lokalnega prebivalstva ter po domačih in tujih sodelavcih ima ta specializirani festival zavidljivo mednarodno težo. Prav srečanje kozmopolitstkega, svetovnega in ekstremno lokalnega je uspešna formula.«
Še največ skupnega ima prleški festival »z unikatnim in nadvse uspešnim festivalom v Motovunu, ki tako kot Grossmannov festival uspešno združuje stroko, poznavalce in občinstvo«, pravi Koršič.
