Lara Croft - Prvi seks simbol videoiger

Ena najuspešnejših multimedijskih franšiz je dobila še tretji film o bistri in močni arheologinji.

Objavljeno
23. marec 2018 11.42
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz
Tomb Raider je gotovo ena najbolj uspešnih večmedijskih franšiz, začela pa se je leta 1996 s pustolovsko videoigrico, ki jo je naredil Britanec Toby Gard. V tej sprva igrici, kasneje pa še v stripih, knjigah in filmih se mlada arheologinja Lara Croft, vešča borbe in reševanja ugank, loteva odkrivanja edinstvenih predmetov iz preteklosti. Ti so praviloma skriti v grobnicah in je do njih treba priti z reševanjem miselnih ugank. Inspiracijo zanjo je našel v podobi švedske pop pevke Neneh Cherry.

Pravijo, da so Croftovo naredili zato, da jo bodo mladi fantje lahko gledali, kako se plazi po katakombah, kar pa avtor zanika in pravi, da je seksi »le zaradi svoje moči«. Novinarka revije Time Kristina Dell jo je razglasila za prvi seks simbol videoiger. Revije, posvečene igricam, kot so Play, GameTrailers in PlayStation Magazine, pa so za njen najbolj popularen atribut razglasile njene prsi.

Najbolj se je v širši, tudi neigričarski srenji, kot Lara Croft v zavest zapisala prav Angelina Jolie, ki pa ji ta igra ni bila blizu. Vendar je čutila veliko odgovornost do oboževalcev igre. Lase so ji spletli v kito, nekoliko si je podložila nedrček, vendar ni želela, da bi mladim dekletom poudarjala nenaravne proporce Croftove v videoigri. Za vlogo se je temeljito pripravila, veliko trenirala in se pri tem tudi kdaj poškodovala. Največ težav je imela pri rokovanju z orožjem in skoki z elastiko. Režiser prvega filma Lara Croft: Tomb Raider (2001) Simon West je stežka sprejel to, da je Joliejeva odigrala vse, tudi tiste dele, ki jih sicer kaskaderji. Vendar je bil navdušen nad njo. Angelina Jolie je igrala tudi v drugem filmu Lara Croft: Tomb Raider – Zibelka življenja (2003). V obeh primerih so ustvarjalci filmov bolj sledili glavnemu liku kot zgodbam v računalniških igrah.

Po petnajstih letih pa se je junakinja na kinoplatna vrnila v mlajši podobi Alicie Vikander. Film Tomb Raider namreč prinaša predzgodbo obema prejšnjima – tisto obdobje v njenem življenju, ko se iz kurirke na kolesu, ki se preganja po Londonu, prelevi v drzno pustolovko. Devetindvajsetletna švedska igralka je bila že večkrat nagrajena in je ustvarila kar nekaj opaznih vlog. V filmu Ex Machina je igrala robotko, za kar je prejela tako zlati globus kot bafto za stransko vlogo. Oskarja za stransko vlogo pa je prejela za vlogo slikarke Gerde Wegener v filmu Dansko dekle. Že zgodaj je stopila na odrske deske, saj je kot otrok nastopala v manjših produkcijah gothenburške opere in se učila baleta. Sprva je nastopala v krajših filmih in na televiziji, njen prvi celovečerni film pa je bil Pure iz leta 2010. Vikanderjeva je poročena z nemško-irskim igralcem Michaelom Fassbenderjem.

O svojem liku je povedala, da so imeli v prejšnjih filmih nenavaden pogled na močne ženske. »Zato jo bom pripeljala v naš čas.« Poudarila pa je tudi, da je v njem premalo žensk. »Bili smo na tistem otoku in sem tekala naokoli in nisem nobene srečala.«

Tokratna Lara Croft je stara 21 let, zanemarja študij in se upira, da bi prevzela korporacijo očeta, ki je pred sedmimi leti izginil brez sledi. Lara še vedno upa, da je živ. Ko so vsi prepričani, da je oče, znan raziskovalec in pustolovec, lord Richard Croft, ki ga igra Dominic West, mrtev, se Lara odpravi po njegovih sledeh in rešuje uganke, da bi ga našla. Z ladjo se odpravi na otok v japonskem morju, kjer je skrivnostna grobnica, ki vsebuje stoletja varovano skrivnost, ki ogroža svet. Na otoku pa to skrivnost išče tudi skrivnostna organizacija Trinity.

Režijo so tokrat zaupali norveškemu režiserju, ki je leta 2015 režiral film Val o usodnem snežnem plazu. Scenarij za novo upodobitev zgodbe Tomb Raider pa sta napisala Geneva Robertson-Dworet in Alastair Siddons.

Ko se je Lara Croft leta 1996 pojavila v videoigri, je bila še vsa kockasta in okorna. Z leti se je lepo zaoblila in razvila do filmske popolnosti. Bila je eden prvih ženskih likov v videoigrah in vzorčni model za vse druge, ki so sledile. Z leti je postala širši kulturni fenomen, saj se je iz zatemnjenih sob računalniških gikov počasi preselila drugam in postala ena od osrednjih pop ikon. •