Matija Vastl: »Ne vem, ali bi bil Kajzerjev prijatelj«

»Tomaž je ambiciozen, samozavesten, ve, kaj hoče, rine v to, kar bi rad dosegel.«

Objavljeno
02. januar 2014 23.42
Teja Roglič, Vikend
Teja Roglič, Vikend
Ne glede na to, ali je revizor, kuharski mojster ali odvetnik, je Tomaž Kajzer tih, resen in kar malo strog tip. Takšen se na intervjuju zdi tudi Matija Vastl, igralec Mladinskega gledališča, ki igra glavno vlogo v novi nanizanki Življenje Tomaža Kajzerja. No, ni ravno strog, prej zadržan. Pravi, da mu ni preveč do hoje po rdečih preprogah, čemur pa se te dni gotovo ne more izogniti Katarina Čas, ki v seriji igra njegovo ženo.

Kakšen človek je Tomaž Kajzer, bi bil Matija Vastl njegov prijatelj?

Ne vem, ali bi bil. Je ambiciozen, samozavesten, ve, kaj hoče, rine v to, kar bi rad dosegel. Včasih se mu posreči, včasih ne. Pri tej seriji mi je všeč, ker tam, kjer rine z glavo skozi zid, ni vedno uspešen. Mora se soočiti z življenjem.

Uvodna špica nanizanke malo spomni na uvodno špico serije Dexter. Ste to naredili namenoma ali gre za naključje?

To opazko sem že slišal, nisem pa bil pozoren na to. Mogoče je podobno zato, ker je tudi tip v Dexterju blond (nasmeh).

Na premieri ste dejali, da vam je bil najljubši Tomaž Kajzer kot kuharski mojster. Zakaj?

Lepo ga je bilo snemati, sicer pa bi se težko odločil, katera vloga mi je bila najljubša.

Kako ste se lotili vloge Tomaža Kajzerja, istega človeka v različnih okoliščinah?

Tomaž Kajzer je en lik, ki sem ga prilagajal situacijam, okolju in težavam, s katerimi se je srečeval.

V seriji so zelo pomembna naključja. Vi verjamete, da bo dan drugačen, če se zjutraj odpravite na pot po drugi strani ceste kakor običajno?

Najverjetneje se bo dan obrnil drugače, ne vem pa, ali je tako zaradi naključij. Vsaka stvar lahko obrne življenje, lahko je to nekaj majhnega, torej, ali obtičiš v prometnem zamašku ali ne, lahko pa je to nekaj večjega, na primer, ali odraščaš z očetom ali ne.

Na premieri smo gledali del, v katerem je Tomaž Kajzer revizor, ki ga izsiljuje znanec. Na trenutke je bilo dogajanje kar napeto. Se strinjate, da je včasih kar malo smešno v slovenščini poslušati grožnje ali policijsko zasliševanje, ki smo ga sicer povsem vajeni poslušati v angleščini? Je takšne dialoge nenavadno tudi izgovarjati?

Mogoče tega res nismo vajeni, kar pa še nič ne pomeni. Mislim, da slovenščina nima nobenega hendikepa, da česa ne bi prenesla. Dialogi so lahko samo realni ali pa nerealni. Igralčeva naloga pa je, da jih izgovarja tako, da delujejo resnično. V filmih in serijah bi morali govoriti živ jezik in ne visokega pogovornega, pa bi bila stvar že veliko manj smešna.

V prvih šestih življenjih je Tomaž Kajzer kuharski mojster, revizor, oglaševalec, odvetnik, učitelj golfa … Kakšna življenja mu še želite, če bo imela serija še eno sezono?

Lahko bi se premaknili tudi v času, šli v drug zgodovinski čas, naredili kakšno epizodo s kostumi. Lahko bi se znašel v vojni ali pa morda v prihodnosti.

Lahko bi bil tudi glasbenik, glede na to, da ste tudi vi glasbenik. Kateri inštrument bi mu prisodili?

Katerega koli. Če bi se prilagajali meni, bi igral trobento. Tudi zdaj jo igram v eni sekvenci.

Je ta nanizanka del novega trenda in bo v Sloveniji končno konec obdobja, v katerem so se snemale samo humoristične serije z nasnetim smehom? Nekaj podobnega so začeli že s serijo Na terapiji, Pop TV kmalu obljublja novo serijo Mamin dan.

Obe seriji sta kupljeni, naša je avtorska. A v vsakem primeru je ta trend super, prav je, da se snema nekaj sodobnega. Sicer pa je vedno dobro, če tisto, kar snemaš, narediš dobro, če imaš dobre sodelavce in si dobro plačan (smeh).

Snemanje takšnih serij je gotovo dražje kakor snemanje serije v dnevni sobi?

Ne morem primerjati, to je druga serija, pri kateri sodelujem, in prva, v kateri imam tako veliko vlogo. Takoj mi je bil všeč scenarij, super je, če takoj veš, kako boš izpeljal vlogo. In tu mi je bilo to takoj jasno. Moja edina bojazen je bila, kako bomo to delali dan za dnem. Vsak snemalni dan je trajal od 12 do 16 ur, ni tako kot v teatru, kjer delaš naučeno vlogo. Veliko je sprotnega dela, ves čas razmišljaš, kako bi še oblikoval vlogo.

Da ste se laže vživeli v poklice Tomaža Kajzerja, so vam pomagali ljudje, ki zares opravljajo te poklice. Kakšna izkušnja je bila to?

Pogovarjal sem se s profesionalci, tekst, napisan za sodišče, smo na primer snemali na sodišču in odvetniki so mi ga pomagali prilagoditi. Kako suvereno ta tekst poveš, pa je preprosto odvisno od tega, ali si dober igralec. Igraš, kot da ti je vse, kar govoriš, popolnoma jasno. Čeprav Matija tega ne zna, besedilo spelješ tako, kot da Tomaž vse to zna.

Sicer igrate v Mladinskem gledališču, videli smo ves že v filmih, kaj pa bo glavna vloga v seriji pomenila za vašo kariero?

S tem se ne obremenjujem, z igro se ne ukvarjam zato, da bi hodil po rdečih preprogah. Je pa to le ena serija, ki bo šla hitro mimo …

Posebej zato, ker je bilo posnetih le šest delov. Bo to dovolj, da boste osvojili gledalce?

Šest delov je res malo, bomo videli, ali bomo delali naprej, to ni odvisno od mene.

Katarina Čas, v seriji igra vašo ženo, se je te dni mudila v New Yorku na premieri Scorsesejevega filma Volk z Wall Streeta. Kako gledate na njen uspeh, posebej zato ker ni šolana igralka?

To je zanimivo spremljati, nor občutek je bil, da je en dan snemala z mano, naslednji dan pa s hollywoodskimi zvezdniki. Kar malo nerealno.

Bi tudi vi želeli poskusiti v Hollywoodu?

Zakaj pa ne. A to prinese popolno spremembo življenjskega sloga. Ne vem, ali bi želel temu podrediti vse svoje življenje. To je razmišljanje v oblakih, tudi Katarina je morala veliko narediti in imeti veliko sreče. Moraš biti pravi človek na pravem kraju ob pravem času.