Tiskane izdaje
Revijalni pregled slovenske filmske produkcije se bo letos odvil med 11. in 15. septembrom, s predvečerom v torek, ko se bodo s posebno projekcijo filma V začetku je bil greh poklonili stoti obletnici rojstva režiserja Františka Čapa.
Letos je krmilo obmorskega nacionalnega festivala prevzela nova organizacijska ekipa, ki jo vodi Igor Prassel. Skupaj z Denisom Valičem in Katjo Čičigoj so iz 134 prijavljenih filmov izoblikovali program 42 filmov med katere bo žirija na koncu razdelila enaindvajset nagrad vesna.
Posebnost med celovečernimi filmi je letos močna konkurenca. Videli bomo kar sedem novih naslovov, nekateri med njimi so že vzbudili pozornost v tujini. S festivala v Benetkah prihaja na odprtje FSF Razredni sovražnik Roka Bička. Iz Karlovih Varov, kjer sta bila lepo sprejeta, prihajata Adria Blues Miroslava Mandića in Dvojina Nejca Gazvode. V četrtek bo na sporedu dolgo pričakovani film Čefurji raus!, ki ga je po svoji literarni uspešnici posnel Goran Vojnović. Nadaljevanje je dočakala tudi velika mladinska uspešnica režiserja Mihe Hočevarja, ki je v Gremo mi po svoje 2 popeljal tabornike na nove dogodivščine. V tekmovalni program celovečernih filmov sta se uvrstila tudi dva televizijska filma: celovečerni prvenec režiserke Barbare Zemljič Panika o štiridesetletnici, ki jo iz ustaljenih življenjskih tirnic vrže strastna ljubezen. Zapelji me pa je film o mladi ljubezni, prvenec Marka Šantića.
Med celovečernimi in kratkimi ter študentskimi filmi bo najboljše izbirala žirija, ki jo sestavljajo Hrvoje Hribar, direktor Hrvaškega avdiovizualnega centra, ter v tujini živeča slovenska režiserka in režiser, Hanna A. W. Slak in Olmo Omerzu.
Filme si bo okoli 1500 gledalcev, kolikor jih sprejme amfiteater portoroškega avditorija, lahko ogledalo na največjem platnu v Sloveniji, ki meri 16 x 9 metrov. Prizorišče so za festival posebej tehnično opremili in posodobili.
Dokumentarno vprašanje
Že nekaj let se na nacionalnem festivalu pojavlja vprašanje, kaj z dokumentarnimi filmi, ki jih v slovenskem prostoru nastaja vedno več. Letos je na festival prišlo 55 prijav. Brez dvoma si dokumentarni film zasluži svojo sekcijo, a letos je selektorska trojica vanjo uvrstila zgolj tri naslove, ki so ustrezali umetniškemu in avtorskemu kriteriju: Projekt: rak Damjana Kozoleta, Priletni parazit ali kdo je Marko Brecelj Janeza Burgerja in Mama Evropa Petre Seliškar.
V bodoče bi bilo smiselno doreči, kaj storiti s slovenskimi dokumentarci, je na novinarski konferenci povedal direktor FSF Igor Prassel. Razmišljajo tudi o ideji, da bi dokumentarni film dobil kar svoj festival, ki bi nadomestil ravnokar končano Revijo dokumentarnega filma v Mariboru.
Badjurova nagrada Karpu Godini
Ni več skrivnost, da je letošnji Badjurov nagrajenec za življenjsko delo na področju filma režiser in direktor fotografije Karpo Godina. Poleg številnih kratkih filmov, med katerimi velja posebej omeniti Piknik v nedeljo, Gratinirane možgane Pupilije Ferkeverk in Sonce, vsesplošno sonce, je avtor celovečercev Splav meduze, Rdeči boogie in Umetni raj. Za svoje ustvarjanje je prejel več kot 40 nagrad, leta 1979 tudi nagrado Prešernovega sklada in leta 2006 Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Komisija (Metka Dariš, Matjaž Ivanišin, Milan Ljubić, Martin Turk in Petra Vidmar) je v obrazložitvi zapisala, da je »ustvarjanje Karpa Godine poetično navdihnjeno ter izvirno in avtorsko prepoznavno, kar je odlika največjih filmskih avtorjev. Njegovi filmski protagonisti so vedno obarvani s tankočutnostjo in ljubeznijo, filmi, ki jih odlikuje eksperimentalen pristop, pa s svojimi sporočili ostajajo tudi družbeno kritični«.
Nagrado, ki jo podeljuje Slovenski filmski center, bodo Godini podelili na otvoritveni festivalski večer. V nagrajenčevo čast bodo prikazali retrospektivo njegovih del in pregledno razstavo Umetni raj Karpa Godine.
Zajtrk z avtorji
Vsako jutro bo mogoče prisluhniti pogovorom s filmarji, ki jih bosta vodila Katja Čičigoj in Denis Valič. Sicer pa bodo v organizaciji Media deska potekali strokovna srečanja in okrogle mize. V četrtek se bodo srečali predstavniki festivalov v regiji. Strategije in vizije organiziranja uspešnega mednarodnega in nacionalnega filmskega festivala bodo predstavili gostujoči festivalski organizatorji iz sosednjih držav: Avstrije (Crossing Europe Filmfestival Linz, Diagonale – festival avstrijskega filma), ltalije (Tržaški filmski festival) in Hrvaške (Motovunski filmski festival, ZagrebDox, Animafest, Puljski filmski festival, 25FPS – mednarodni festival eksperimentalnega filma in videa) ter Slovenije.
V petek bo sledilo koprodukcijsko spoznavanje češke kinematografije s predstavitvijo možnosti financiranja, trženja čeških filmskih lokacij in primerov uspešnih koprodukcijskih filmov med Češko in Slovenijo ter drugimi državami. Na študiji filma Olma Omerzuja Mlada noč bo nazorno prikazan primer dobre prakse.
Zavod AIPA (Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije) bo pripravil seminar o avtorskih pravicah, naslednji dan pa bo sledil posvet o prihodnosti slovenskega filma, ki je že lani zbudil veliko zanimanja in medijske pozornosti. Kogar zanima, kaj pomeni transmedia, se lahko udeleži seminarja o novi tehniki in orodjih pripovedovanja zgodb.
Skromen proračun
Zadnja leta festivalski proračun ostaja enak – 70.000 evrov. Ob tako bornem znesku skoraj ni mogoče vpeljati kakšne večje novosti, je povedal Prassel. Nekaj slabe volje je povzročilo tudi minimalno kritje stroškov nočitev povabljenim avtorjem. Festival plača zgolj eno nočitev, tako je od producentov odvisno, koliko časa bodo njihove ekipe prisotne na festivalu.
Igor Prassel kljub temu vztraja pri poslanstvu festivala. Cilj festivala je druženje in izmenjavanje idej, privabljanje občinstva na ogled slovenskih filmov in strokovna srečanja, je povedal danes na tiskovni konferenci.
