Tiskane izdaje
Film mehiškega režiserja Alejandra Gonzálesa Iñárrituja Birdman (or The Unexpected Virtue of Ignorance), črna komedija z Michaelom Keatonom, ki igra starejšega igralca, soočenega s krizo identitete, je danes odprl 71. Mostro, enega najuglednejših filmskih festivalov na svetu.
Iñárritu je Birdmana, svojo prvo komedijo, strukturiral v realnem času in je snemal akcijo v nizu dolgih kadrov v slogu Hitchcockovega trilerja Rope (Vrv) iz leta 1948. V komediji igrajo še Edward Norton, Emma Stone, Naomi Watts, Amy Ryan, Andrea Riseborough in Zach Galifianakis. Film je del uradnega tekmovalnega programa v Benetkah, v katerem bodo prikazali 20 filmov, med njimi je 19 svetovnih premier in ena mednarodna.
Na festivalu je letos veliko evropskih filmov – iz Francije, Italije, Švedske, Turčije ter mednarodne koprodukcije, financirane z evropskim denarjem, predvsem nemškim.
Umetniški direktor Mostre Alberto Barbera je dejal, da je zelo zadovoljen s programom, ki je osredotočen ne samo na velike avtorje, ampak tudi na filmsko avantgardo in mlade obetavne filmarje. Barberova izbira zveni res obetavno. Čeprav je pripeljal na Lido celo tri izjemne hollywoodske veterane – Petra Bogdanovicha s filmom She's Funny That Way, Joeja Danteja z Burying the Ex in Barryja Levinsona s The Humbling – ni zanemaril niti njegovega obrobja, na katerem suvereno vladajo brata Safdie (Heaven Knows What) in Larry Clark (The Smell of Us), čeprav jih je uvrstil v vzporedne Horizonte in Dneve avtorjev.
V tekmovalni konkurenci prevladujejo vojne teme od Japonske v drugi svetovni vojni (Ogenj na planjavi Šinje Cukamota), genocida nad Armenci v Turčiji (The Cut Fatiha Akina), genocida v Indoneziji (The Look of Silence Joshue Oppenheimerja) in državljanske vojne v Alžiriji (Daleč od ljudi Davida Oelhoffna) pa vse do ameriške uporabe brezpilotnih letal v raznih vojnah (Good Kill Andrewa Niccola z Ethanom Hawkejem). Z aktualnimi ameriškimi družbenimi temami se ukvarja tudi film z ameriškim naslovom 99 Homes iranskega avtorja Ramina Bahranija, ki tematizira korupcijo v nepremičninskih poslih.
Melodramatični toni
Poleg politično-vojnih tem pade v oči tudi precejšnje število melodramatičnih filmov. Od zvenečih naslovov iz konkurence kaže omeniti še kriminalko Davida Gordona Greena Manglehorn z Alom Pacinom in film Pasolini Abela Ferrare z Willemom Dafoejem v vlogi slavnega italijanskega filmarja. Pasolinijev igralec Ninetto Davoli v filmu igra velikega dramaturga Edoarda de Filippa, medtem ko mladega Ninetta portretira Riccardo Scamarcio.
Italijanske barve v konkurenci zastopata Mario Martone (Il giovane favoloso) z biografijo o pesniku Leopardiju ter Saverio Costanzo (Hungry Hearts), ki je dogajanje z Albo Rohrwacher in Adamom Driverjem postavil v New York.
V konkurenci je še nadrealistični Šved Roy Andersson, čigar film ima najbolj nenavaden naslov – Golob, ki je sedel na veji, razmišljujoč o lastni eksistenci. Benoît Jacquot pa predstavlja dramo 3 srca, v kateri igrajo Charlotte Gainsbourg, Catherine Deneuve in njena hči Chiara Mastroianni.
Zunaj konkurence bodo med drugim prikazali adaptacijo Faulknerjevega romana Krik in bes v režiji Jamesa Franca. Avstrijski režiser Ulrich Seidel pa bo predstavil dokumentarec s pomenljivim naslovom V kleti.
Vzporedni program Horizonti bo predstavil dela nekaj velikih avtorskih imen. Odprl ga bo film Predsednik iranskega režiserja Mohsena Makhmalbafa, sledili mu bodo Gora svobode Korejca Honga Sangsooja, Reality kanadskega avtorja Quentina Dupieuxa in Near Death Experience belgijskega dvojca Delepine in Kervern, ki sta za glavno vlogo najela francoskega pisatelja Michela Houellebecqa.
Dokumentarec
Senečić je film posnel v šestih jezikih: italijanskem, francoskem, španskem, nemškem, slovenskem in hrvaškem, svetovna premiera pa bo v mestu, kjer je veliki slovenski slikar ustvarjal največji del življenja. Film je Senečić, ki je tudi sam med drugim slikar, snemal na več lokacijah, kjer je Mušič živel: v Parizu, Benetkah, Sloveniji in Zagrebu, kjer je študiral na likovni akademiji. V dokumentarcu o Mušiču pripovedujejo številni ugledni ljudje, kot so podpredsednik francoske akademije znanosti in umetnosti ter nekdanji direktor muzeja Picasso Jean Clair, nekdanji direktor Centra Georges Pompidou Werner Spies, svetovalec španskega kralja za slikarstvo in eden največjih poznavalcev Mušičevega dela Kosme de Barañano, umetnostna zgodovinarja Tomaž Brejc in Tonko Maroević. V filmu spomine obuja tudi 95-letna Mušičeva vdova Ida Cadorin Barbarigo, prav tako slikarka.
