Tiskane izdaje
Evropska filmska akademija je objavila prejemnika častnih nagrad za življenjsko delo in za evropski dosežek v svetovni filmski kinematografiji. Oba nagrajenca sta igralca: Charlotte Rampling in Christoph Waltz.
Ramplingova, nenavadna igralka, ki od nekdaj velja za osebnost brez predsodkov, je zaslovela s pretresljivo vlogo žrtve v Nočnem portirju Liliane Cavani, vlogo nekdanje taboriščnice, ki je preživela, ker je privolila v perverzno razmerje z esesovcem, s svojo hladno seksualnostjo pa je začarala zelo različne filmske avtorje, od Luchina Viscontija in Woodyja Allena do Françoisa Ozona ali Larsa von Trierja.
Kot hči britanskega častnika (in olimpijskega zmagovalca) se je rodila v Veliki Britaniji, njeno odraščanje in kariera pa sta krenili na izrazito mednarodno pot. Odraščala je na Gibraltarju in zatem živela v Franciji, Italiji ter Španiji. Evropska filmska akademija ji je leta 2003 za vlogo v filmu Bazen že dodelila nagrado za najboljšo igralko, sicer pa je v preteklosti v Franciji že dosegla častnega cezarja in v Berlinu srebrnega medveda.
Christoph Waltz je po rodu Avstrijec, a ima tudi precej slovenske krvi. Ime njegove matere je Elisabeth Urbancic, prek nje pa segajo korenine njegovega rodu na Gorenjsko. Igralsko se je formiral v seminarju Maxa Reinhardta na Dunaju in v New Yorku, začel pa je kot gledališki in zatem televizijski igralec.
Na velikem platnu je zaslovel v Neslavnih barabah Quentina Tarantina, v vlogi, ki mu je prinesla igralsko nagrado v Cannesu, bafto, zlati globus in prvega oskarja. Temu je kmalu dodal še naslednjega, prislužil si ga je z vlogo v filmu istega režiserja Django brez okovov, ta pa mu je znova prinesel tudi bafto in zlati globus. Kmalu bo na velikih platnih znova v akciji, tokrat kot osrednji negativec v prihajajočem filmu o Jamesu Bondu Spectre.
Akademija bo nagradi Ramplingovi in Waltzu izročila na podelitvi, ki bo 12. decembra v Berlinu.
