Tiskane izdaje
Govorice so direktorja Viba filma Gregorja Pajića spodbudile k razmisleku o ustreznosti vsebine nastajajočega filma režiserja Janeza Janše, nekateri mediji pa so dozdevno sporno vsebino označili kot škandalozno.
Homoerotika, posnetki fašistov in nacistov naj bi bili sporni v nastajajočem dokumentarnem filmu Jaz sem Janez Janša umetnika Janeza Janša v produkciji Aksiome. Zgodbo o dozdevno škandalozni vsebini še nedokončanega filma je včeraj lansiral spletni portal reproter.si.
Pomislek, da je vsebina sporna, je najprej izrazil direktor Viba filma Gregor Pajić, in sicer na podlagi govoric. V elektronski pošti direktorju Slovenskega filmskega centra (SFC) Jožku Rutarju (ki ga je posredoval tudi direktorju direktorata za medije Miru Petku) je namreč zapisal, da so mu nekateri, ki so film videli, omenili, da so v filmu pornografske vsebine, skupinski homoseksualni spolni odnos.
Neznani vir je Pajiću med drugim dejal: »V kontekstu celovite vsebine filma oziroma projekta 'Več nas bo', kjer nastopajoči izjavljajo 'Jaz sem Janez Janša', pa pornografska vsebina zlahka postane tudi žaljiva do osebe, katera se skozi celoten projekt omenja in obravnava...« Pajić v mailu na podlagi teh govoric zapiše: »Pri vsebinah, ki so do ljudi neprimerne in žaljive, kot Javni zavod Filmski studio Viba film Ljubljana, ne želimo sodelovati.«
Viba film Ljubljana je na spletni strani tega zavoda označen kot javni zavod, ki deluje kot nacionalna tehnična filmska baza. »Sodeluje pri večini slovenskih filmov iz nacionalnega filmskega programa, zanimiv pa je tudi za koprodukcije in komercialne projekte,« še piše.
Ta institucija deluje tudi kot tehnična podpora filmom, ki so bili izbrani v nacionalni filmski program na podlagi razpisov in odločitve strokovnih komisij na SFC. Presojanje o tem, kateri film je vreden državnega sofinanciranja in tehnične podpore Viba filma, ne sodi pod jurisdikcijo direktorja Vibe filma.
Pajić v svoji intervenciji ne vidi problema. Na vprašanje, zakaj je interveniral v zvezi s filmom glede na to, da skrb za vsebino film ne sodi v opis njegovih delovnih zadolžitev, je pravzaprav ponovil že povedano, da je namreč slišal, »da je del vsebine neprimeren, šlo naj bi za skupinski homoseksualni spolni odnos, ki ga je morebiti moč klasificirati kot pornografskega. Glede na slišano sem pozval direktorja SFC Jožka Rutarja, ki je direktor institucije, ki je odobrila projekt kot nacionalni filmski program, da pregleda materiale in me obvesti o morebitnih ukrepih.« Na vprašanje, zakaj je o slišanem obvestil Mira Petka, Pajić pravi: »Miro Petek je direktor direktorata za medije resornega ministrstva, ki je zadolženo tudi za SFC, usklajuje programe dela obeh institucij, zato je komunikacija povsem običajna.«
Direktor SFC Jožko Rutar je - kot je dejal za Delo - samoiniciativno napisal Analizo filma, v kateri zavrne očitke na film. Tekst je bil v spletnih medijih objavljen brez njegove vednosti. O zadevi sicer ni hotel dajati dodatnih pojasnil.
V njegovi analizi filma med drugim piše: »Gre za dokumentarni film z elementi igranega filma. Kot izrazni jezik avtor uporablja izjave posameznikov, igrane režirane posnetke, dokumentarne TV posnetke, izseke iz filmov, zvočne dokumentarne posnetke, fotografije, faksimilije, grafične vložke idr.«
V tekstu pojasni, da je zgodba razdeljena v dva dela, v prvem gre za raziskovanje splošnega pomena imena, všečnosti lastnega ime, psevdonima, partizanskega imena, soimenjakov itd., o čemer govorijo tako strokovnjaki kot tudi drugi ljudje.
V drugem delu, »kjer je govor o preimenovanju, se ob razlaganju Mladena Dolarja o anekdoti spremembe priimka Hitlerjevega očeta pojavljajo arhivski posnetki SS parad in svastika, ob pričevanju Miroslava Košute o tem, kako se je želel preimenovati v svoje slovensko ime, pa arhivski posnetki fašistov,« piše Rutar.
V zvezi s homoerotiko pa: »V tem delu, kjer je pogovor o psevdonimih, revolucionarnih in umetniških imenih, o povezavi identitete in imena, se na 10 minuti pojavi performer Vaginal Davis, ki razlaga o nadimkih, ki jih je uporabljal kot umetnik in sicer kot pesnik, prozaist, fotograf..., med drugim tudi o imenu, ki ga je uporabljal kot igralec travestit v filmu Hustler Wife (1996) režiserjev Bruce LaBrucea in Ricka Castra. Na 11.03 sledi s strani direktorja FS Viba film opozorjeni prizor iz omenjenega filma, kjer v dolžini 48 sličic oz. manj kot 2 sekundi pokaže prizor spolnega odnosa med moškim in travestitom (predvidevanje izhaja iz zvokovne razlage - sicer ni razviden obraz), ki ga spremlja še pet drugih moških. Ob večkratnem natančnem pregledu ugotavljam, da na omenjenem posnetku niti na eni filmski sličici niso eksplicitno vidni spolni organi. Sam prizor se sestoji iz natančno 30 sličic - frejmov, nato se začne preliv slike, dolg 24 frejmov na celotno sliko Mladena Dolarja, ki razlaga o tradiciji revolucionarnih preimenovanj in pri tem navede primere Lenina, Trockega, Stalina in Tita, ki so tudi predstavljeni s portretno grafiko. Da gre za filmski citat, ki nadgrajuje osebno pričevanje, je razvidno tudi iz odjavne špice, kjer je naveden izsek iz tega filma (...)«
Rutar zapiše še, da je ta referenca v našem prostoru že znana, film je bil predvajan na festivalu Liffe (takrat FAF) in na festivalu Gejevskega in lezbičnega filma.
Analizo filma zaključi: »Kot direktor SFC menim, da gre za tehnično dovršeno, vizualno bogato in dramaturško premišljeno filmsko delo. Elementov pornografije kot je definirana v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ki pravi, da gre pri pornografiji za 'prikazovanje, obravnavanje spolnosti samo zaradi erotičnega draženja, ugajanja' v filmu ni zaznati. Prav tako ni zaznati vsebin, ki bi bile kakorkoli žaljive ali neprimerne, zato predlagam, da se film v skladu z obstoječo pogodbo tudi zaključi. Oceno, ali gre za dober ali slab filmski izdelek prepuščam gledalcem in filmskim kritikom.«
