Tiskane izdaje
Paranoičen odnos ruske politike do gejev in drugih vprašanj s področja LGBT po nedavnem sprejetju ravzpitega zakona o »homoseksualni propagandi« skoraj vsak dan ustvarja novice.
Včerajšnja je bila, da filmi, ki prodrejo v tekmovalni program filmskega festivala v francoskem Cannesu, za novo Rusijo niso dovolj dobri.
Po poročanju tiska naj bi na ruski televizijski postaji Evrokino od aparatčikov iz državnega Ropskomnadzora prejeli »opozorilo«, da film Les chansons d'amour, francoski muzikal režiserja Christopha Honoréja z Louisom Garrelom, Chiaro Mastroianni in Ludivine Sagnier ni primeren za distribucijo v Rusiji, ker krši omenjeni zakon. Film sicer govori tudi o gejevski strasti, a prinaša predvsem zgodbe o ljubezenskih trojčkih in naključnih srečanjih.
Druga novica pa je, da po novem tudi že davno pokojni Peter Iljič Čajkovski (1840-1893) ne sme biti gej.
Da kaj takega nikoli ni bil, pač pa le osamljen moški, ki mu ni uspelo najti ženske zase, je izjavil aktualni ruski kulturni minister Vladimir Medinski, ki je bil nedavno aktualen s tem, da je nepričakovano odstavil direktorja znamenitega in letos v niz škandalov potopljenega Bolšoj teatra Anatolija Iksanova.
O Čajkovskem so ga novinarji pobarali, ker so zasledili novice, da ruska vlada pravkar financira nastajanje novega biografskega filma o tem velikem skladatelju, v katerem o njegovi seksualnosti ne bo - ničesar. Scenarij naj bi namreč podrobno »revidirali« in iz njega odstranili sleherno nevšečno referenco, ki bi lahko trčila ob novi zakon.
Tako ne preseneča, da je tudi scenarist filma Jurij Arabov zanikal kakršno koli istospolno usmerjenost Čajkovskega in za Izvestjo izjavil, da je bil le »človek brez družine, obremenjen z mnenjem, da naj bi ljubil moške.«
Minister je seveda scenaristu pritrdil, nikakor pa ne zgodovinarji, ki trdijo, da za skladateljevo istospolnost obstaja gora dokazov.
»V zapisih Čajkovskega in drugih besedilih je homoseksualnost tako dobro dokumentirana, da je domnevati kar koli drugega preprosto smešno,« je ministrov pogled novinarjem komentiral Konstantin Rotikov, avtor knjige o zgodovini gejev v Sankt Peterburgu, kjer je Čajkovski umrl in kjer se - na Tihvinskem pokopališču pri samostanu Aleksandra Nevskega - nemara obrača v grobu.
»To je zgodovinsko dejstvo in zgodovine ne moreš spreminjati le zaradi zdajšnje politične agende,« je dodal. »Govoriti, da ni bil gej, je enako, kot če trdiš, da ni bil dober skladatelj. Lahko poskusiš, a ti ljudje ne bodo verjeli.«
Sicer pa se je kulturni minister izkazal celo za bolj papeškega od papeža.
Vladimir Putin je namreč v nekem intervjuju izjavil, da je bil Čajkovski verjetno gej. »Pravijo, da je bil homoseksualec, in če povem po resnici, ga ne ljubimo zaradi tega, ampak zato, ker je bil velik glasbenik. Vsi ljubimo njegovo glasbo.«
Bodo iz ruske zgodovine kmalu izginile - če že niso - tudi podobe legendarnih objemov in poljubov »po moško«, s katerimi je bila sovjetska vrhuška nekdaj ob javnem pozdravljanju tovarišev silno radodarna, tovrstni trenutki pa so preko medijev in celo na znamkah dosegli sleherni sovjetski dom?
Danes se Nikita Hruščov, Leonid Brežnjev in še tudi Mihail Gorbačov ter Boris Jelcin ne bi izognili zakonskim sankcijam.
Putin se je v javnosti nedavno - kot svež ločenec - raje predstavil s posnetki poljuba ščuke. Niso poročali, katerega spola.
