O življenju, ljubezni in vsem drugem

Tista, ki odhaja, je ona. In to za vedno. In povrhu vsega noče povedati niti tega, kam gre. Zvezo torej prekinja nepreklicno. On po woodyallenovsko nevrotično sprejme zadevo in poskuša razčistiti to in ono, a pri tem ni pretirano žolčen. Njuno ločevanje je tako videti kot nekakšna vaja v slogu, brez patetičnih izlivov, brez zagrenjenosti in brez viharjev - pravzaprav simpatično, celo humorno in malce teatralično. Iz strastne in burne latino scene, ki bi jo pričakovali glede na državo izvora filma, to pot torej ni nič.

Enourni dialog se zgodi med dolgim sprehodom skozi študentski kampus, prekinjajo ga le občasni črno-beli »flashbacki« v njuno srečnejšo preteklost in prav tako redka srečanja z mimoidočimi. Poslavljajoča se ljubimca govorita seveda največ o svoji zvezi, zraven pa imata še dovolj časa, da malce pofilozofirata o popkulturnih fenomenih in podobnem. V taki komorni, asketski zasnovi filma dobita priložnost predvsem mlada igralca Erika Mader in Gregorio Duviver, ki ustvarita lepe igralske stvaritve.

Preprosta struktura filma korespondira z njegovo nizkoproračunsko naravo in improvizatorsko zasnovo. Bil je namreč precej na hitro posnet z digitalno kamero in naturščiki v resničnem okolju študentskega kampusa v Rio de Janairu, kjer študira tudi režiser in večina filmske ekipe. Režiser je star šele dobrih dvajset let, za svoj prvenec Zadnji randi pa je dobil dve lepi nagradi - nagradi občinstev na festivalih v Rio de Janeiru in Sao Paolu.