Od kronanih glav do Kekca in Cvetja v jeseni

Le kdo ne pozna filmskih prizorov iz Poljanske doline oziroma iz Cvetja v jeseni ali pa gorskega sveta iz filmov o junaku Kekcu? Tudi prvi slovenski barvni film je Božidar Jakac leta 1938 posnel v jeseniški železarni. Gorenjska je bila za filmske ustvarjalce vedno zanimiva.

V Slovenskem filmskem arhivu hranijo več kot 10.000 filmskih naslovov oziroma 40.000 enot, to je od filmskih trakov do filmov v računalniškem zapisu. Med njimi je tudi prvi, ki ga je posnel Karol Grossman, z naslovom Odhod od maše v Ljutomeru, v letih od 1905 do 1906. Prva celovečerna, dokumentarno igrana filma pa sta vezana na osrčje Gorenjske, na Triglav. To sta film Janka Ravnika V kraljestvu Zlatoroga iz leta 1931 in Triglavske strmine Ferda Delaka iz leta 1932, pravi Lojz Tršan, vodja Slovenskega filmskega arhiva.

Najstarejša filma o Gorenjski sta filma Veličana Beštra iz leta 1922: Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije v Planici in Kralj Aleksander na Bledu. Najstarejši film o Kranju pa je film Metoda Badjure Odkritje spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju v Kranju iz leta 1926. Prvega avgusta 1926 je bila namreč ob odprtju v tedanjem parku Zvezda ob Narodnem domu (zdaj Slovenski trg in Delavski dom) velika prireditev, na kateri so bili tudi jugoslovanski kralj Aleksander in kraljica Marija ter vsi tedaj pomembni politiki. Poleg Badjurovega je eden najstarejših ohranjenih filmov o Kranju Beštrova Panorama Kranja iz leta 1930.

Miss Kranja

Do začetka druge svetovne vojne so filmske podobe zaznamovali zlasti Metod Badjura, Veličan Bešter in Božidar Jakac, filmarji pa so se na Gorenjskem lotevali različnih tem, od prikaza kronanih glav do vsakdanjega življenja delavcev, pastirjev, gozdarjev ... Kakšne lepotice so bile Kranjčanke, pa se vidi v Badjurovem filmu iz leta 1930 Lepotno tekmovanje za naslov miss Kranja, ki je potekalo na terasi hotela Stara pošta. Mimogrede, istega leta je Badjura posnel tudi Lepotno tekmovanje za častni naslov miss Trbovelj.

Več filmov je bilo posnetih o Francetu Prešernu – znan je zvočni film, dokumentarec O, Vrba, ki ga je tik pred vojno snemal Mario Foerster. »Posebej ga omenjam, ker je v njem zanimiv prikaz oblakov, ki prihajajo s severne strani Karavank, kar je napoved napada na Jugoslavijo, ki se je res zgodil,« pravi Tršan. Film, pri katerem sta sodelovala tudi književnika Oton Župančič in Fran Saleški Finžgar, je Foerster dokončal po drugi svetovni vojni.

V predvojnem obdobju so na Gorenjskem snemala tudi druga filmska podjetja in v SFA, denimo, hranijo film Poletni sivi sokol. Posneli so ga hrvaški filmski snemalci in prikazuje taborjenje telovadcev Sokola na Bledu, kamor jih je prišel obiskat tudi kralj Aleksander Karađorđević, ter film Slike z Bleda, ki prikazuje tudi zdravilno metodo Arnolda Riklija.

Prvi film, ki je nastal po osvoboditvi, je posnel kranjski fotograf Franc Jug: naslov je Osvoboditev Kranja, v njem pa prikazuje veselje meščanov. Očitno je bil posnet skrivoma, kajti kar naenkrat je snemanje prekinjeno. Pri povojni produkciji so bili zlasti pomembni Filmski obzorniki, ki so nastajali od leta 1946 do 1952, torej skoraj do pojava televizije, nadomestile pa so jih beograjske Filmske novosti. Filmski obzorniki so bili ponavadi desetminutne stvaritve o dogodkih iz politike, gospodarstva, kulture, športa, ki so jih prikazovali pred kinopredstavami. Že junija 1946 je, denimo, prikazan začetek turistične sezone na Bledu, septembra 1946 sta bila posneta kmečki praznik v Bohinju in obisk Josipa Broza Tita na Jesenicah. Novembra 1946 so posneli gradnjo mostu čez Kokro v Kranju, tovarno Intex, jez za hidroelektrarno Žirovnica in stanovanja na Jesenicah. Leta 1947 zasledimo prikaz lesne industrije v Tržiču in skoke v Planici, razvoj elektrifikacije in pohod mladine v Julijske Alpe, projektiranje in izdelavo prvega kinoprojektorja v kranjski tovarni Iskra ter razstavo plemenske živine na Bledu. V enem izmed zadnjih Obzornikov iz leta 1951 so prikazali nastajanje Prešernovega kipa v Kranju.

Po letu 1950 so posneli filme o pobratenju mesta Kranj z britanskim Oldhamom, Tržič, biser med gorami, ki je tudi eden najboljših turističnih filmov iz 80. let, Mesto Kamnik in njegove lepote ter Mesto Kamnik in njegova stara industrija, Slike iz loškega pogorja, Bled z okolico in Regata na Bledu. Pa tudi o kravjem balu v Bohinju, kroparskih kovačih in kolednikih v Kropi, železarjih na Jesenicah ter Šenčurju med drugo svetovno vojno, o kaznilnici Begunje pa je film Kako to boli.

Številni so filmi o zimskem turizmu, med njimi ameriški Skiiing in Slovenia, the Alp of Yugoslavia (Smučanje v Sloveniji), nastala pa sta tudi dva samostojna filma o dolini pod Poncami Planica 1960 in Sledim soncu, nepozabna filmska povezava smučarije in pesmi. Beli nomadi je film o zlatem rodu slovenskih alpskih smučarjev z Bojanom Križajem na čelu, Senca pa o Juretu Vogelniku, serviserju legendarnega smučarja Ingemarja Stenmarka.

Stara gorenjska ohcet

Poletje lahko povezujemo s filmom Kmečki turizem (o kmetiji v Poljanski dolini), poseben je film o ovčarstvu Solčavske ovce, romarski turizem pa je zastopan s filmom Brezje. Značilni gorniški filmi so Vzpon, Po triglavskih poteh, V soncu višin, Pomlad pod Triglavom in Triglav op. 200, ki je nastal ob obletnici osvojitve naše najvišje gore.

Med industrijskimi filmi jih je največ o Iskri – več kot sto –, številni so tudi o železarni Jesenice pa o podjetjih Elan, Veriga, Niko Železniki, Planika in Sava, od dokumentarcev o infrastrukturnih objektih so filmi o hidroelektrarnah Moste in Mavčiče ter rekonstrukcijah letališča Brnik. Domači običaji so ovekovečeni v Stari gorenjski ohceti. Spet za druge so zanimivi filmi iz športa, denimo Motorne dirke na cesti Kranj–Medvode iz leta 1946, ki so jih delno snemali tudi s cerkvenega zvonika na Jeprci, pa Motorne dirke v Škofji Loki, na katerih je bilo tudi nekaj smrtnih žrtev, Motorne dirke na Ljubelj ali pa film o jeseniških hokejistih Led in ogenj.

Kako so potekale množične prireditve, lahko vidimo v filmu Po stezah partizanske Jelovice, veselico v Voklem je v filmu Koštrun posnel Božo Šprajc. Lani, ob 200. obletnici rojstva in 150. obletnici smrti izumitelja fotografije na steklo, Janeza Puharja je bil vnovič zelo aktualen kratki dokumentarni in poljudnoznanstveni film Izgubljena formula Janeza Puharja iz leta 2000.

Med zanimivejšimi dokumentarci je film Kako upravlja meščan v FLRJ, o Kranju v 60. letih. Film je v slovenščini in med drugim prikazuje gradnjo stanovanjskih blokov in vrtcev ter kako so se dogovarjali o gradnji vodovoda v Mavčičah in kako so se lotili del. Med bolj popularnimi je še film iz leta 2004 Tu pa tam režiserja Mitje Okorna, ki mu je s pomočjo Francija Slaka uspelo, da njegov film ni ostal le posnetek za domačo rabo. Ko so ga prenesli na filmski trak, so ga lahko predvajali tudi v kinematografih. »V SFA smo odkupili eno kopijo, in večkrat ko si pogledam to zgodbo o kranjskem podzemlju oziroma Kransterdamu, boljša se mi zdi,« pravi Tršan.