Tiskane izdaje
Nase je opozoril že s kratkimi filmi, s svojim zadnjim celovečernim filmom Naš ljubi mesec avgust, za katerega je prejel več kot deset pomembnih mednarodnih nagrad, pa se je dokončno uveljavil kot eden najzanimivejših avtorjev sodobnosti.
A takoj velja opozoriti, da Naš ljubi mesec avgust še zdaleč ni konvencionalno delo. Prej bi lahko rekli, da je delo, ki se ne samo izogiba uveljavljenim opredelitvam, pač pa jih celo zavestno ruši. Gomes je sprva sicer hotel posneti »klasični« (če o klasičnem delu pri njem sploh lahko govorimo) film, zanj je celo že spisal scenarij in dobil producenta, a nato je slednji umrl, z njim pa so odšla tudi sredstva, namenjena filmu. Gomes se je kljub vsemu na koncu le odločil oditi v podeželsko mestece Arganil, ki leži v centralni Portugalski in kamor je hotel umestiti svojo zgodbo, ter tam začeti snemati. Zdi se, da je že z uvodnim prizorom pravzaprav podal podobo svoje poti k temu filmu - v njem vidimo lisico, ki se je znašla pred ograjenim kokošnjakom, in tu, tik pred ciljem, a še vedno tako daleč, obupano bega sem ter tja, dokler, ko je že skoraj pred tem, da odneha, v ograji ne zagleda majhne odprtine in se divje požene skozi njo, k svojemu cilju. In tako kot lisica v kokošnjaku povzroči navidezni kaos (a sama ve, kaj počne), je tudi Gomes posnel delo, za katerega se na prvi pogled ne ve, ali je metafilm, film o snemanju filma, ali pa morda preplet dokumentarnega filma o Arganilu in tukajšnjih prebivalcih ter njegove prvotne fiktivne zgodbe. Nam je hotel predstaviti ritem vsakdanjega življenja na portugalskem podeželju ali pa je le iskal primerno ozadje za svoj nenavadni ljubezenski trikotnik? Gomes se je zavestno podal na samo margino narativnega filma in tu s pomočjo filmskih izraznih sredstev podal iskreno refleksijo lastnega početja.
Naš ljubi mesec avgust
(Aquele querido mes de agosto)
režija Miguel Gomes
2009, 147 min.
Portugalska, Francija
