Poplava biografij: od žvižgača do smučarskega klovna

Pritožujemo se, da nam Hollywood servira preveč stripovskih predelav, v resnici pa se utapljamo v biografijah.

Objavljeno
19. november 2015 16.18
Igor Harb, Vikend
Igor Harb, Vikend
Whitey Bulger, Miles Davis, Edward Snowden, Lili Elbe in Steve Jobs so le nekateri velikani, ki so si prislužili svoje filme v novem hollywoodskem trendu - biografijah.

Pogosta pritožba cineastov nad sodobno komercialno kinematografijo leti na neskončna nadaljevanja stripovskih filmov, hkrati pa so sami željna publika nekega drugega, prav tako napihnjenega žanra: filmskih biografij ljudi in dogodkov. Seveda ne gre za nov žanr, a ob obilici oskarjev v zadnjih letih (Misija Argo, Kraljev govor, 12 let suženj) smo priča poplavi filmov po resničnih dogodkih.

Poleg Steva Jobsa, ki je ta teden začel pohod po naših kinematografih, smo pripravili izbor 13 filmov o pomembnih posameznikih in še ducata o pomembnih dogodkih, ki bodo prišli v kina letos in v začetku prihodnjega leta. Pri tem sploh nismo upoštevali lanskih filmov, ki smo jih videli v začetku 2015, denimo Igre imitacije, Teorije vsega, Ostrostrelca ali Foxcatcherja. Resda ne bo vseh 25 filmov prišlo do naših kinematografov, a že zaradi zvezdniških imen v zasedbi in prestižnih protagonistov smo lahko prepričani, da se bodo hitro pojavili v spletnih videotekah in na televizijskem sporedu.

Ne samo nagrade, tudi lažje trženje

Navdušenje nad biografijami in filmi po resničnih dogodkih ni povezano zgolj z nagradami, ki so jih vsaj nekateri med njimi pogosto deležni, temveč predvsem z lažjim trženjem. Znani ljudje in dogodki pritegnejo sami po sebi, pri manj znanih a dovolj zanimivih pa mediji veselo pograbijo zgodbe in pripomorejo k publiciteti, v najboljših primerih prihod filma vzpodbudi še širšo družbeno debato. Tako denimo film o scenaristu Daltonu Trumbu odpira zgodbo lova na čarovnice, Dansko dekle o transspolnosti, Concussion in Program o pretiravanjih v profesionalnem športu, Everest o nevarnostih vedno bolj dostopnega avanturizma, Suffragette o (prepočasnem) napredku spolne enakosti, Freeheld o težavah pri dedovanju ob odsotnosti primernega družinskega zakonika in tako naprej.

Biografsko-zgodovinski filmi praviloma temeljijo na pomembnem človeku ali pomembnem dogodku. Steve Jobs, tako film kot človek, je izjema, ki potrjuje pravilo. Medtem ko je bil ustanovitelj Appla vizionar računalništva in podjetništva oz. kapitalizma na splošno, ki je tudi pomembno vplival na to, kako danes upravljamo z računalniki in stroji na splošno, je samosvoj tudi film, saj sta ga scenarist Aaron Sorkin in režiser Danny Boyle zastavila kot biografijo, prikazano skozi tri pomembne dogodke. Tako bi film morali uvrstiti med obe tabeli biografskih filmov, v posebno kategorijo, podobno kot njegovega protagonista.