Profesionalni igralci so zelo povezani z režiserjem

Žanrski izdelki so v evropski kinematografiji redki, a je tudi ob skopi beri mogoče zmeraj znova najti izstopajoče filme in avtorje. Eden takih je katalonski režiser grozljivk in trilerjev Jaume Balagueró, ki je v pogovoru za Delo spregovoril predvsem o svojem opusu, med drugim tudi o svoji zadnji uspešnici Medtem ko si spala.

V njegovih filmih sta prizorišče in groza pogosto osredotočena na eno stavbo, ki se iz varnega zavetja doma preobrazi v kletko, v vzrok in posledico groze. Tako se družina v filmu Tema po selitvi spopade s starodavnim prekletstvom, prebivalci bloka v Snemaj! in Snemaj! Snemaj! s steklino, ki okužene spremeni v zombije, in stanovalci bloka v Medtem ko si spala s skritimi dejanji vratarja Césarja. Ta film je po uspešnem predvajanju v Kinodvoru trenutno na ogled v kinematografih art kino mreže, vmes pa je bil predvajan tudi na 8. Grossmannovem festivalu fantastičnega filma in vina, kjer je bil Balagueró posebni gost. Kljub temu da je kariero posvetil zastraševanju ljudi, je prijazen gospod, ki je zmeraj pripravljen razložiti podrobnosti svojih ustvarjalnih metod; prosil je le, da mu prleški gostitelji ponudijo še kakšno drugo pijačo kot vino, ki je sicer okusno, a ga je bilo že nekoliko preveč. Slovenija mu je všeč. Dobil je vtis, da smo bogati, ker imajo Ljutomerčani lepe hiše.

Glavni lik v filmu Medtem ko si spala, vratar César, je poosebljeno zlo, kot na primer Jago v Shakespearjevem Macbethu. Tak lik je težko ustvariti, a vam je uspelo. Ste se posebej osredotočili na to?

Ta element je vključeval že scenarij. Zgodba je predstavljena skozi njegove oči, saj s tem občinstvu približaš njegovo življenje, njegove strategije in jih postaviš v kožo zlobneža. Zelo pomembna je bila izbira igralca Luisa Tosarja za glavno vlogo, saj je lahko agresiven, nasilen, a hkrati tudi karizmatičen in nežen. Ta dvojnost je bila zame zelo pomembna.

V filmu njegovo vedenje ni razloženo, niso podani vzroki zanj, ni namiga, da bi bil na primer zlorabljen kot otrok. Nihče mu nikoli ne stori nič žalega. Ste razmišljali, da bi vzroke za njegovo vedenje dodali v film?

Prva različica scenarija je vsebovala scene iz Césarjeve preteklosti, ki so ga poskušale razložiti. Odločil sem se, da bom to izpustil, ker me je zanimala ideja nekoga res zlobnega. Ko v resničnem življenju spoznamo nekoga zlobnega, ne poznamo vzrokov za njegovo zlobo, ki bi, denimo, izhajali iz njegove preteklosti. Ta ideja mi je všeč in je blizu pravljicam. César, vratar v filmu, je v bistvu volk.

Protagonistka filma Clara, ki ji César greni življenje, je kljub neprespanosti zaradi kloroforma, izpuščajem na obrazu in ščurkom v stanovanju še naprej živahna in vesela, do te mere, da lahko celo gledalcu postane nekoliko zoprna. Gre za namerno odločitev?

Film želi gledalca postaviti v vlogo vratarja. Clara je oseba, ki je vedno vesela, a nismo postavljeni v njeno kožo. O njej pravzaprav ne vemo veliko, in ker doživljamo zgodbo skozi njegove oči, nam lahko postane zoprna. Zelo zanimivo se je bilo igrati s temi elementi.

Snemaj!, grozljivka o zombijih, posneta skozi kamero naključne televizijske ekipe, je vsekakor vaš najbolj znani film. Nekoč ste izjavili, da ste se med pripravami bolj osredotočali na to, kako mediji poročajo o novicah, kot na same elemente grozljivke.

Da, želeli smo uporabiti pripovedovanje, ki je občinstvu blizu, poročanje v živo na televiziji, in ga uporabiti za potenciranje groze in strahu, da bi občinstvo potegnili v zgodbo. Med snemanjem smo naleteli na veliko zanimivih tem, kaj je resnično in kaj ne, kako resničnost ustvarjajo mediji, kje so meje novinarskega poročanja.

Ali ste si film Snemaj! že na začetku zamislili kot serijo filmov?

Ko sva (s soscenaristom in sorežiserjem Pacom Plazo, op. p.) ustvarjala Snemaj!, sva se osredotočila samo na ta film, brez načrtov za prihodnost. Po mednarodnem uspehu sva se odločila za nadaljevanje. Nato sva dobila nekaj idej in po pogovoru s producentom smo se odločili, da naredimo še dva, enega Paco in drugega jaz.

Kaj menite o tretjem filmu?

Sodeloval sem le kot producent, a moram reči, da mi je všeč. Zelo je smešen in se precej razlikuje od prejšnjih dveh tudi v pristopu k materialu. Še vedno pa gre za pravo grozljivko, saj vsebuje tudi veliko več krvi in nazornih prikazov nasilja.

Trenutno delate četrti del. Kakšen pristop boste to pot izbrali?

Pristop subjektivne kamere zdaj občinstvo že pozna, zato ni več učinkovit, poleg tega se ne želim ponavljati. Četrti film sledi rdeči niti drugega dela. Tretji del je postavljen drugam, v bližino, na poroko. Četrti je nadaljevanje drugega dela, torej kaj se zgodi po koncu drugega dela.

V žanr grozljivk z zombiji ste vključili demonsko obsedenost. Ali je na to odločitev vplivalo dejstvo, da je Španija zelo religiozna država?

Ne, Španci niso tako verni, kot meni večina ljudi zunaj Španije. Država in Cerkev sta ločeni, mladih religija ne zanima. Religija ni vplivna, kar zadeva moč, vlado ali kulturo. Tudi meni osebno religija ni pomembna, nikoli nisem hodil v cerkev, razen na poroke. Religija mi je eksotična. Rad vstopim v cerkev, a le zaradi zanimive in sugestivne religiozne ikonografije in estetike. Za ta pristop v filmu pa sem se najbrž odločil zaradi sugestivnega vidika katoliške religije in povezave z demonologijo, s peklom, s kaznijo. Vse to je zelo sugestivno. Z vidika režiserja grozljivk so te zadeve zelo zanimive, zato se je zdelo odlično vključiti elemente tega v konec filma Snemaj!.

Kako ste se odzvali, ko ste izvedeli, da so Američani v predelavi z naslovom Karantena izpustili ta vidik?

Iz radovednosti sem si ga ogledal, ampak me ni motilo. To ni moj film, to je njihov film. Če bi me vprašali, bi jim povedal, da bi bilo bolje vključiti ta element, ker vse te zadeve z vojaškimi poskusi vsi poznamo. A to ni moja stvar, s tem filmom nisem imel ničesar.

So zgolj kupili avtorske pravice za scenarij ali so vas tudi povabili k sodelovanju oziroma vprašali za nasvet?

Vse pravice so v lasti produkcijske hiše, tako da so te pravice kupili od njih.

Vas ni nihče nič vprašal?

Da snemajo Karanteno, sem odkril na spletu. Posel med studioma Sony Pictures in Filmax je bil sklenjen avgusta in vsi so bili na počitnicah, zato me ni nihče obvestil, dokler nisem šel brat filmskih novic.

Pa bi vas zanimalo sodelovati z njimi?

Njih ni zanimalo. Ko sva bila s Pacom v Los Angelesu zaradi nekih drugih zadev, so naju povabili na snemanje, a naju niso nič vprašali.

Sodelovali ste z nekaterimi zvezdami filmske industrije, na primer s Calisto Flockhart, z Anno Paquin in zdaj Luisom Tocarjem. Ali so zvezdniki bolj problematični ali je z njimi preprosto delati?

Tako je kot z drugimi, igralci so profesionalci in profesionalni igralci delajo dobro, so vedno zelo povezani z režiserjem. Bolj profesionalni kot so, močnejša je povezava z režiserjem in lažje ter boljše delaš z njimi.

Omenili ste, da boste snemali v ZDA. Raje delate v Evropi ali v ZDA?

Doslej še nisem snemal filma v ZDA, vse sem posnel v Evropi. Film Lomljivo je posnet v Španiji in Veliki Britaniji, Tema v Barceloni.

Kako pa se odločite, v katerem jeziku boste posneli film?

Odvisno od projekta. Scenarij za film Medtem ko si spala je bil najprej postavljen v New York, kjer naj bi tudi posneli film z ameriškimi igralci za mednarodni trg. Na koncu smo se odločili, da ga bomo posneli v Barceloni, v Španiji, s španskimi igralci. Odločitev je odvisna od tega, na katere trge želiš.