Tiskane izdaje
Cerknica – Jadran Strle, ki je ta svet zapustil lani, je za seboj pustil posneto gradivo za film o pomenu, materialni podobi in konserviranju-restavriranju tretjega zvezka Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske. Posneto gradivo je v filmsko pripoved povezal Tugo Štiglic.
V četrtek, 12. novembra, ob 19. uri v Kulturnem domu Cerknica ter prihodnji teden, v sredo, 18. novembra, ob 13. uri, v Arhivu Republike Slovenije bosta predpremieri dokumentarnega filma Valvasorjeva Slava.
Zasnovo za film je pripravil Jadran Sterle, avtor številnih dokumentarnih filmov o zgodovini in kulturni dediščini Slovenije, zlasti pa Primorske, kjer je bil doma. Približno takrat, ko je s sodelavkami Centra za konserviranje in restavriranje knjig in papirja v Arhivu RS in Izobraževalnega programa TV Slovenija končeval film o konserviranju in restavriranju Dalmatinove Biblije, je že snoval in tudi začel snemati gradivo za film o materialni podobi in konserviranju ter restavriranju najslavnejše Valvasorjeve knjige.
Skupaj z konservatorsko-restavratorsko skupino iz Arhiva RS in v sodelovanju z dr. Diano Gregor Svetec z Naravoslovnotehnične fakultete Univerze v Ljubljani so za filmski prikaz konseratorskega in restavratorskega posega ter preiskav na knjigi, nastali v 17. stoletju, izbrali izvod Slave, ki je v lasti Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. Natančneje, tretji zvezek, ki je najbogateje ilustriran in je bil največkrat prijet v roke ter tudi zato najbolj poškodovan.
Vzporedno s prikazom procesa konserviranja in restavriranja v filmu tečejo tudi druge zgodbe, o izjemnem Valvasorju jo pripoveduje dr. Branko Reisp, o izvodih, hranjenih v Narodnem muzeju, dr. Anja Dular, o Narodni in univerzitetni knjižnici mag. Marijan Rupert in o Knjižnici Jožeta Udoviča v Cerknici njena direktorica Marija Hribar.
Vključeni so posnetki Valvasorjevega urbarja, ki ga je v Arhivu RS odkril dr. Boris Golec, predstavila pa ga mag. Danijela Juričič Čargo, ter izjemna Valvasorjeva knjižnica, ki je bila leta 1690 prodana zagrebškemu škofu Mikuliču in jo danes hranijo v prostorih Hrvaškega državnega arhiva v Zagrebu. S pomočjo Mojce Cejan in Boštjana Podkrajnika iz Mojstrske delavnice ročne izdelave papirja iz Vevč so v filmu predstavili princip ročne izdelave papirja, s pomočjo Marja Drpiča iz Studia za visoki tisk TipoRenesansa pa takratni tisk.
Kot je za Delo povedala vodja Centra za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije dr. Jedert Vodopivec Tomažič, so se pred in med konserviranjem in restavriranjem ter snemanjem filma srečali z nekaj zagatami, saj je področje, ki je vezano na materialno podobo in tehnično ozadje nastanka Valvasorjevih del, (praktično) neraziskano. »Konservatorsko restavratorski poseg je priložnost, ko lahko opravimo dodatne preiskave, ki bi bile sicer neizvedljive,« je pojasnila dr. Jedert Vodopivec Tomažič. Izsledki preiskav pa so objavljeni v Zborniku spremnih študij ob prvem integralnem prevodu Valvasorjeve Slave v slovenski jezik, ki je izšel konec leta 2014.
Film traja 30 minut. Tugo Štiglic, ki je s Sterletom sodeloval na primer tudi pri filmu o primorskem metalcu diska Danilu Žerjavu, je film Valvasorjevo Slavo zmontiral in zrežiral do konca. Predpremieri bosta posvečeni tudi spominu na Jadrana Sterleta, soscenarista in sorežiserja filma.
