Sladki rekviem je zgodba brez konca

Pavle Kozjek je prvi poslal v svet fotografije ubitega dekleta. Dragoceno si je ogledati film, ki nas opozarja na trpljenje nekega ljudstva, saj na to velikokrat pozabimo.

Objavljeno
17. februar 2020 17.00
Posodobljeno
17. februar 2020 17.02
S filmom Sladki rekviem, stvaritvijo režiserjev Ritu Sarin in Tenzinga Sonama, bodo 24. februarja odprli 14. festival gorniškega filma. FOTO: Pablo Bartholomew
Zgodilo se je 30. septembra 2006. Dve skupini ljudi sta se po naključju znašli na jugovzhodni strani himalajskega vrha Čo Oju. V eni so bili Tibetanci, ki so gazili sneg proti gorskemu prelazu Nangpa La ter se poskusili prebiti do Nepala. V drugi so bili slovenski alpinisti pod vodstvom Pavleta Kozjeka, ki so po novi trasi osvajali šesti najvišji vrh na svetu.Morda se njihove poti ne bi križale, če tistega jutra Kozjeka ne bi prebudili streli. »Lovci?« je najprej pomislil, nato pa samemu sebi odgovoril, da na višini 5700 metrov človek težko kaj ulovi. »Torej so vojaki,« je sklepal. In res so bili.Vojaki kitajske ...