Tiskane izdaje
Franšiza o agentu 007 je že 52 let zanesljiv recept za uspeh pri gledalcih in tudi v kinematografskih blagajnah. Niti najmanjšega dvoma ni, da bo tako tudi s 24. filmom Spectre, katerega svetovna premiera bo v ponedeljek, v slovenskih kinih pa bo od 5. novembra.
Tokrat bomo gledali Daniela Craiga, ki se kot Bond spopada s kriminalno organizacijo Spectre (Special Executive for Counter-intelligence, Terrorism, Revenge and Extortio), njegov glavni sovražnik pa je Christoph Waltz v vlogi Franza Oberhauserja, vodje organizacije.
Zveneča imena
Britanec Craig si je že četrtič nadel obleko agenta 007, Avstrijec Waltz je dvakratni oskarjevec za vlogi polkovnika SS Hansa Lande v filmu Neslavne barabe Quentina Tarantina – zanjo je prejel še bafto in zlati globus –, in dr. Kinga Schultza v naslednjem Tarantinovem filmu Django brez okovov. Poleg njiju bomo gledali še vrsto drugih slavnih imen: italijansko igralko Monico Belucci (Malena), Francozinjo Léo Seydoux (Adelino življenje), Britanca Andrewa Scotta (najbolj znanega po vlogi negativca Jima Moriartyja v popularni televizijski seriji Sherlock) in Američana Davida Bautisto (Varuhi galaksije). Tem so se pridružili Rory Kinnear, Ben Whishaw, Naomie Harris in Ralph Fiennes, ki so nastopili že v prejšnjem filmu Skyfall.
Pohvale kritikov
V Britaniji je bila že pred uradno premiero prva projekcija filma, ki so si jo ogledali novinarji in vsi po vrsti ga hvalijo. Film se odpre z besedami Mrtvi so živi, kar se delno nanaša na Skyfall, najuspešnejši britanski film vseh časov – Spectre je vsaj do neke mere njegovo nadaljevanje –, pa tudi na praznovanje dneva mrtvih v Ciudad de Mexicu, kjer se Bond začne.
Tajnega agenta potem pot zanese iz Južne Amerike v Evropo, kjer se mu v Rimu pridruži Monica Bellucci (najstarejše Bondovo dekle oz. prva Bondova ženska, kakor se je poimenovala sama), v Avstriji pa Léa Seydoux. Agent 007 se bori na več frontah, po eni strani mora obdržati svojo službo agenta na terenu, saj jo zaradi racionalizacije skušajo ukiniti ter namesto tega okrepiti oddelek, ki se bo ukvarjal z digitalnim nadzorom državljanov, po drugi strani pa se sooča s skrivnostno organizacijo Spectre, ki je sledi puščala že v prejšnjih treh Bondovih filmih.
Osrednjega zlikovca, sadista, ki naj bi s svojim mučenjem prekosil celo Madsa Mikkelsena v Casino Royalu, igra najbolj priljubljen Avstrijec v Ameriki, Cristoph Waltz, a mu kritiki očitajo nekoliko manjšo karizmo od predhodnika Javiera Bardema iz Skyfalla.
Odličen Mendes
Na splošno pa so si kritiki enotni, da je Daniel Craig eden najboljših, če ne celo najboljši Bond vseh časov, ter upajo, da je bila izjava, ki jo je dal pred tedni, češ da je to njegov zadnji Bond, le šaljiva ali preuranjena. Hvale je deležen tudi režiser Sam Mendes, ki mu je uspelo Bondovo franšizo ponovno postaviti na noge, jo preoblikovati ter ji vdahniti smisel.
Poleg tega naj bi mu uspelo posneti akcijske prizore, ob katerih se niti poznavalci ne morejo odločiti, ali so bili posneti pred green screenom ali na terenu, ob tem pa tudi ohranja raven najboljše evropske kinematografije (v Guardianu so rimske prizore celo primerjali s Sorrentinovo Neskončno lepoto). Kar zadeva naracijo in zasedbo, je film povsem evropski, v podtonu bi lahko zaznali tudi tiho podporo Edwardu Snowdnu.
Rekordi
Po neslutenem uspehu Skyfalla iz leta 2012, ki je prinesel 1,1 milijarde dolarjev in s tem postal finančno najuspešnejši film franšize, producenti tudi to pot niso ničesar prepustili naključju. Pred začetkom prikazovanja filma je veliko govora o rekordih. Spectre je s svojim 150-minutnim trajanjemi najdaljši film o Jamesu Bondu, dolžina Skyfalla je bila na primer 145 minut. Prvič do zdaj ga bodo uradno hkrati prikazali v kinih v Veliki Britaniji in na Irskem.
Franšiza James Bond je postala prepoznavna tudi po pesmih, ki spremljajo vsak posamezni film. Pesem iz filma Spectre z naslovom Writing's On The Wall je odpel britanski solo vokalist Sam Smith, pred tem je ta čast nazadnje doletela Toma Jonesa leta 1965, ko je zapel Thunderball. Writing's On The Wall je bilo mogoče slišati na youtubu že konec septembra in prvič se je Bondovo pesem zavihtela na sam vrh britanske lestvice singlov.
Da niso producenti ničesar prepustili naključju ne nazadnje potrjuje tudi izbira režiserja. Britanec Sam Mendes, ki veliko režira tudi v gledališču, je prejel oskarja in zlati globus za film Lepota po ameriško, pred filmom Spectre pa je režiral Charlieja in tovarno čokolade.
Spectre je izvirna zgodba avtorjev Johna Logana, Neala Purvisa, Roberat Wada in Jeza Butterwortha, ki pa se ni oddaljila od tradicije Iana Fleminga. Mednarodna organizacija Spectre je bila že njegova zamisel, prvič jo je vključil v roman Operacija grom (Thunderball) iz leta 1961.
Lokacije filma so tokrat zelo različne. Medtem ko je bil Skyfall večinoma omejen na Veliko Britanijo, London in škotske hribe, so Spectre poleg v Britaniji posneli tudi v Mehiki, Italiji, Avstriji in Maroku. To so si lahko privoščili, saj je imel Mendes na voljo največji proračun glede na vse dozdajšnje Bonde. Dobršen del tega denarja je šel za akcijske prizore, zaščitni znak Bonda.
007 vse več pije
James Bond ima veliko oboževalcev, ki preštejejo in primerjajo dobesedno vse. Tako so izračunali, da agent 007 vedno več pije. Pred Craigom ni nikoli popil po 20 pijač v enem filmu, kolikor je njegovo povprečje, kar postavlja na glavo uveljavljeno prepričanje, da so v starih filmih več pili in kadili. Sean Connery je pil pol manj (11 pijač), enako povprečje je imel tudi Roger Moore. Najmanj pa je pil Timothy Dalton, ki je zvrnil štiri do pet pijač v filmu. Kajpak to ni odvisno od igralcev, temveč od sponzorjev.
Partnerstvo z agentom 007 je namreč zelo koristno za velike znamke. Kakor zdaj kaže, bo novi Bond bolj kot kdajkoli podoben gibljivemu reklamnemu panoju, saj ima kar dvanajst sponzorjev. Tako bo 007 reklamiral avtomobile, pil pivo, vodko in šampanjec določenih znamk, uporabljal določen telefon ... Producenti to pojasnjujejo s tem, da je proračun filma rekordnih 300 milijonov dolarjev in dodajajo, da gledalcev takšno reklamiranje ne bo motilo, ker jih bo film tako prevzel.
Ob tem se kaže spomniti na zadnji album skupine Laibach, ki nosi naslov Spectre, prva pesem na njem pa je hit The Whistlerblowers, žvižgači, posvečena vsem »snowdnom«. Morda je James Bond leta 2015 duha časa ujel bolje kot kdaj koli.
