26. Liffe: Ocenjujemo Mustanga

Film Mustang prek zgodbe o petih odraščajočih sestrah spregovori o demoniziranju ženske spolnosti v sodobni turški družbi.

Objavljeno
17. november 2015 15.17
Ženja Leiler, kultura
Ženja Leiler, kultura
Mustang je suvereno režiran celovečerni prvenec v Parizu živeče turške režiserke Denis Gamze Ergüven o najstniških sestrah v tradicionalnem vaškem turškem okolju, katerih prebujajoča se ženskost in seksualnost postaneta grožnji okolju, v katerem imajo ženske v 21. stoletju še vedno pravice le na papirju.

Ženja Leiler

Šole je konec, začenjajo se poletne počitnice in Lale se skupaj s štirimi starejšimi sestrami na poti domov zaplete v povsem nedolžno igro s fantovskimi vrstniki. Ta otroška razposajenost povzroči pravi škandal, ki njihovo življenje v trenutku radikalno spremeni in zapre.

So sirote, ki jih vzgajajo babica, teta in stric, katerega največja skrb je, da ostanejo device, saj jih bo le tako lahko poročil. Po pregledu pri zdravniku, ali so vse še nedolžne, jih zaklene v hišo, ki sčasoma postane pravi zapor z rešetkami na oknih in vratih, iz njihovih življenj umakne vse, kar bi jih lahko »pokvarilo«, šolanja je za njih konec, učijo se le še gospodinjska opravila, in dogovori za poroke se lahko začno. Kaj dekleta v najobčutljivejših letih doživljajo, nikogar ne zanima. Spolnost je absolutno prepovedana tema. Edini napotek, ki ga dobijo, je neki stari priročnik in tolažba, da sprva boli, potem se pa navadiš.

Sestre so med seboj tesno in nežno povezane. Na ta nerazumljivi, nenadni in radikalni odvzem svobode, se odzovejo različno. Še najbolje jo odnese najstarejša, ki kot najizkušenejša izsili, da jo poročijo s fantom, s katerim sta zaljubljena, medtem ko se druga povsem resignirano vda poroki z neznancem. Tudi samomor tretje ne premakne odraslih niti za milimeter. Edina, ki zares ukrepa, je najmlajša, ki se v svoji otroški neposrednosti in pronicljivem opazovanju vse bolj tragičnih dogodkov na neki način odzove najbolj odraslo – absolutno razume, da jo čaka usoda njenih sester, pa tudi, da tega nikakor noče.

Kljub zelo intimnemu filmu, ki se osredotoča na prikaz tradicionalnega in konservativnega okolja, v katerem bodo predvsem odrasle ženske storile vse, da bo normam zadoščeno, je njegova družbenokritična ost, uperjena v dandanašnje omejevanja nadaljnje sekularizacije turške družbe, jasna.

Mustang iz naslova filma je pasma konja. Besede izhaja iz španščine in označuje nekaj, kar je brez lastnika, kar pripada vsakomur in nikomur. Obenem je to pasma, ki je znana po svoji veliki odpornosti, pa tudi po tem, da je v čredi vodilna kobila, ki v primeru nevarnosti vodi čredo, medtem ko se žrebec bori z nasprotnikom. V filmu, ki je nominiran za najboljši evropski film leta, visoko pa kotira tudi kot možen kandidat za tujejezičnega oskarja, so vsi ti pomeni prisotni – življenja sester ne pripadajo njim samim, kot sirote dejansko niso od nikogar zares, njihova prihodnost pa je razpoložljiva za najboljše snubce. In spet, ženske so tiste, ki v nedolžnem obnašanju deklet prepoznajo ogrožanje patriarhalnih družbenih norm, znotraj katerih so tudi same brezpravne, in moški je tisti, ki zgradi brezkompromisno obrambo. In vzorec se spet obrne naprej.